Občinski svet je na 26. redni seji potrdil osnutek zastavne pogodbe, s katero bo Občina Ilirska Bistrica kot jamstvo za vračilo dolga državi zastavila del objektov v kompleksu vojašnic v Ilirski Bistrici. Dolg, ki je nastal zaradi nepravilne porabe evropskih sredstev pri gradnji optičnega omrežja, je star že 15 let. S potrditvijo pogodbe bo občina lahko začela državi vračati glavnico in zamudne obresti, ki so se nabirale do poletja 2023. Občina mora državi vrniti več kot štiri milijone evrov.
Revizorji so leta 2014 ugotovili, da so občine Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina pri gradnji optičnega omrežja kršile zakon o javnem naročanju, saj so dela oddale brez javnega razpisa. Višje sodišče je leta 2023 večinoma pritrdilo državi in občinam naložilo vračilo skoraj 5,9 milijona evrov. Večina tega dolga se nanaša na občini Ilirska Bistrica in Sežana.
Svetniki v preteklosti z zadevo niso bili seznanjeni
Okoliščine, ki so privedle do izreka dokončne sodbe Višjega sodišča in nespretno reševanje zadeve s strani prejšnjega vodstva občine, smo pojasnili v začetku februarja. Na 26. redni seji, 5. marca 2026, so občinski svetniki, ki so to funkcijo opravljali tudi v prejšnjih mandatih, povedali, da jih prejšnje vodstvo Občine Ilirska Bistrica z zadevo ni seznanjalo in da niso vedeli za potek sodnega postopka.
Informacije o poteku sodnega postopka in možnostih, ki jih je v preteklosti imela Občina Ilirska Bistrica, da preseka zadevo in zmanjša finančno breme za svoje občane, so po besedah župana dr. Gregorja Kovačiča ključne. Od prve sodbe v zadevi, novembra 2016, do junija 2023 so zamudne obresti za občino Ilirska Bistrica narasle s 605.194 evrov na 1.712.249 evrov oziroma za več kot milijon evrov.
Če bi konzorcij občin Ilirska Bistrica, Sežana in Hrpelje-Kozina z državo dosegel poravnavo v enakih okvirih, kot je to maja 2021 storil konzorcij dolenjskih občin (vračilo 45 odstotkov tožbenega zahtevka v petletnem obdobju), bi občina Ilirska Bistrica državi plačala 1.688.315 evrov. To je 2.461.011 evrov manj, kot bo morala po izreku sodbe Višjega sodišča (o zadevi je bilo odločeno maja 2023).
Pomembna prelomnica, ko se država z občinami ni bila več pripravljena pogajati o poravnavi, je bila sodba v primeru konzorcija prleških občin julija 2021, ko se je vzpostavila sodna praksa. Država je po tej precedenčni sodbi lahko predidevala, da bo zmagala tudi v primeru Ilirske Bistrice, Sežane in Hrpelj-Kozine.
Dogovor o 15-letnem odplačevanju
Župan dr. Gregor Kovačič, ki je županski mandat nastopil decembra 2022, je takoj po prejemu pravnomočne sodbe Višjega sodišča leta 2023 seznanil občinski svet, skupaj z župani sosednjih občin pa so začeli pogovore z ministrstvom o načinu odplačevanja dolga. Dosegli so, da država ni posegla v občinske proračune z izvršbo, da so prenehale teči visoke zamudne obresti in da bo dolg mogoče odplačati v 15 letnih obrokih. Poskusi, da bi z državo dosegli poravnavo za nižji znesek, niso bili uspešni.
Končni dogovor je takšen, da bo Občina Ilirska Bistrica dolg državi vračala v letnih obrokih v višini od 270.000 do 300.000 evrov. Dolg Občine Ilirska Bistrica znaša 3.751.225,55 evrov, skupaj z obrestmi na 15-letno obročno odplačevanje pa bo občina državi na koncu vrnila 4.149.326 evrov.
