Občinski svet bo na marčevski seji odločal o tem, kako naj poteka odplačevanje 3,75 milijona evrov, ki ga ima občina do države zaradi nepravilno porabljenega evropskega denarja pri gradnji optičnega omrežja. Dolg je nastal, ker je Občina Ilirska Bistrica sredi leta 2010 pri prijavi na drugi javni razpis Ministrstva za izobraževanje in šport za gradnjo širokopasovnega omrežja kršila Zakon o javnem naročanju.
Revizorji Urada za nadzor proračuna so leta 2014 ugotovili, da so občine Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje–Kozina, ki so na drugem javnem razpisu za gradnjo širokopasovnega omrežja nastopile kot konzorcij, kršile zakon o javnem naročanju. Gradbena dela so namreč oddale podjetju FMC Sistemski integrator neposredno, brez izvedbe javnega razpisa.
Podjetje FMC Sistemski integrator so občine sicer zakonito izbrale že leta 2007, ko so se na prvi javni razpis za gradnjo širokopasovnega omrežja prijavile posamično, vendar takrat s prijavami niso bile uspešne. Ob drugem javnem razpisu leta 2010 bi morale zaradi spremenjenih razpisnih pogojev in večjega obsega del izvesti nov postopek javnega naročanja, a tega niso storile. Naročilo so ponovno dodelile podjetju FMC Sistemski integratr brez javnega razpisa, s čimer so onemogočile konkurenco, kar je bilo ocenjeno kot nepravilno in zaradi česar je MIZŠ od občin zahteval vračilo dela odobrenih sredstev.
Ker občine denarja državi niso povrnile, se je država odločila za tožbo proti občinam. Po dolgem sodnem postopku z več vmesnimi sodbami, v glavnem v korist države, v obdobju 2016–2022, je 10. 5. 2023 Višje sodišče v Ljubljani izdalo sodbo, s katero je v pretežnem delu ugodilo zahtevku Republike Slovenije, občinam Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina, ki so skupaj sodelovale v projektu gradnje optičnega omrežja, pa naložilo plačilo 3.196.807 evrov glavnice in 2.682.856 evrov zakonskih zamudnih obresti, kar skupaj znaša 5.879.663,64 evrov. Na osnovi podpisanega dogovora med občinami (julij 2021) znaša delež občine Ilirska Bistrica 63,8 % oziroma 3.751.225,55 evrov.
Na tej povezavi objavljamo sodbo Višjega sodišča.
Po odkritju kršitve leta 2014 župani toženih občin v konzorciju žal niso izkoristili možnosti, da bi se z državo uspešno poravnali za manjši znesek, kar je recimo uspelo konzorciju sedmih dolenjskih občin z vodilno občino Mokronog – Trebelno (sodna poravnava 20. 5. 2021), ki so se pogodile za plačilo zgolj 45 % dolga glavnice in odpis vseh zamudnih obresti.
Občine konzorcija Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina so po nekaj izmenjavah predlogov o višini finančne poravnave s pristojnim ministrstvom prvi predlog za poravnavo na Državno odvetništvo Republike Slovenije podale šele 23. 9. 2021. V tem času pa je bila že znana odločitev pravnomočne sodbe v podobnem primeru države proti občini Ormož (julij 2021), ki je konzorciju prleških občin dosodila tako plačilo glavnice kot vseh pripadajočih zamudnih obresti. Ta sodba je zapečatila kakršnokoli nadaljnjo možnost pogajanj o poravnavi, saj je država vedela, da bo zmagala tudi v sodnem sporu proti konzorciju občin Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina. Konzorcij občin se s pristojnim ministrstvom tako ni uspel pogoditi za sporazumno rešitev spora.
Občina Ilirska Bistrica mora po izreku sodbe Višjega sodišča iz 10. 5. 2023 državi vrniti 2.039.563,50 evrov glavnice in 1.711.662,05 evrov zamudnih obresti. Izjava župana dr. Gregorja Kovačiča: »Sodba je pravnomočna, država vztraja pri njeni izvršitvi. Prejem pravnomočne dokončne sodbe prav na začetku mojega županskega mandata, ko sem imel na spisku vrsto idej za razvojne projekte, je bil zame velik šok, saj z zadevo prej nisem bil seznanjen. Toda od predhodnikov sem podedoval, kar sem, in to moramo začeti reševati."
"Takoj po prejemu dokončne sodbe smo s kolegoma, županom in županjo sosednjih občin, začeli pogovore s pristojnim ministrstvom in dosegli: prvič, da se država ni usedla na občinske finance z izvršbo in blokirala proračune občin, drugič, da smo zaustavili prištevanje zamudnih obresti, in tretjič, da bo dolg možno odplačati v 15 letnih obrokih, kar je vsaj delna razbremenitev za občinske finance. Trudili smo se tudi z različnimi predlogi poravnave z državo v manjšem znesku, toda pri tem, žal, nismo bili uspešni. Država sledi sodbi, vseeno pa se bomo še naprej trudili v tej smeri."
Pogovore z državo o načinu plačevanja dolga je v tesnem sodelovanju z ostalima vpletenima občinama vodila Občina Sežana, ki je bila leta 2010 tudi vodilna partnerica v konzorciju. Zdaj, ko je dogovor z državo dosežen, bo župan občinskemu svetu Občine Ilirska Bistrica predlagal, da bi občina dolg državi vračala v zneskih od 270.000 do 300.000 letno naslednjih 15 let oziroma do leta 2040. Denar za prvi obrok je že zagotovljen na posebni postavki v proračunu 2026. j
»Žal mi je, da bo morala občina Ilirska Bistrica državi vrniti dolg. Gre za ogromno denarja, ki bi ga lahko namenili za številne druge projekte v občini. Dolg je ekvivalenten gradnji stadiona z atletsko stezo in igriščem za nogomet z umetno travo, ki ga bomo zgradili, strošku gradnje dveh gasilskih domov, ki jih gradimo v Podgradu, dveh satelitskih urgentnih centrov itn. Potrudil se bom, da zaradi obročnega odplačevanja dolga, ki je pri vsem slabem v tej zgodbi sicer ena pozitivna zadeva, občanke in občani ne bodo preveč prikrajšani. Za vse načrtovane projekte se bomo potrudili poiskati nadomestne finančne vire. Celotna zgodba okrog gradnje širokopasovnega omrežja je šolski primer, kako daljnosežne so lahko posledice napak funkcionarjev, tako državnih kot občinskih.«
