Praznik priključitve Primorske k matičnih domovini je na osrednji prireditvi v Ilirski Bistrici počastilo več kot 2500 obiskovalcev.
Predsednica dr. Nataša Pirc Musar: »Narod brez svobode je kot ptica brez peruti«
Slavnostna govornica na osrednji prireditvi ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. »Narod brez svobode je kot ptica brez peruti,« je dejala v uvodu ter dodala, da je ponovna priključitev Primorske eden najpomembnejših zgodovinskih trenutkov slovenskega naroda.
Spomnila je na veličino upora Primork in Primorcev ter na njihov boj za ohranitev jezika in narodove samobitnoti. »Primorke in Primorci ste nam s svojim zgledom kot prvi protifašistični borci v Evropi pokazali, da takrat, ko se združijo volja, solidarnost, srce in pogum, postanemo več kot posamezniki – postanemo skupnost. Te vrednote so nas v narodnoosvobodilnem boju vodile v svobodo ter veličastno zmago nad fašizmom in nacizmom. To so bile želje in sen vseh, ki so za domovino žrtvovali svoja življenja. Dolgujemo jim večno hvaležnost, globok poklon in spoštljiv spomin, predvsem pa odgovornost za odprt, strpen, miroljuben, dobronameren ter iskren dialog o bistvenih vprašanjih razvoja in prihodnosti slovenske družbe in sveta.«
Izpostavila je še, da je v 21. stoletju nedopustno, da bi bila katerakoli narodna skupnost prepuščena samovoljnemu odločanju večine. »Karkoli drugega nas kot človeštvo vrača v preteklost, v čase demagogije, nacionalizmov, ozkih interesov in nespoštovanja človeškega dostojanstva.« Žal pa nas po njenih besedah preteklost in sedanjost vedno znova opozarjata, da sta človeška krutost in nasilje neizčrpna in da se vedno znova vračata v novih oblikah: »Lakota v Gazi je pretresljiv opomin, kako hitro človeštvo zdrsne v brezno trpljenja, brezbrižnosti, nemoči in teptanja dostojanstva.« Največje žrtve so otroci v Gazi: »Vsaka njihova solza naj nas opomni, da mir ni izbira, ampak dolžnost. In mir se začne tam, kjer se neha trpljenje otrok.«
Predsednica republike je govor zaključila s pozivom k medsebojnemu spoštovanju, sodelovanju in skrbi za skupno prihodnost. Kot je izpostavila, bomo le tako lahko reševali izzive jutrišnjega dne ter z zgledom in ustvarjalno močjo delovali za skupno dobro ter boljšo prihodnost svojih otrok. »Takšne prihodnosti si z vsem srcem želim za naše otroke in za vse otroke sveta – prihodnosti, kjer bodo lahko tako kot Primorska vsi narodi tega sveta z dvignjeno glavo in sočutjem v srcu korakali v novo življenje in v nov čas,« je zaključila.
Župan dr. Gregor Kovačič: »Zdaj imamo čas za lastno popolnitev«
Dr. Gregor Kovačič, župan Občine Ilirska Bistrica, ki je letos gostila osrednjo prireditev ob državnem prazniku, je v pozdravnem nagovoru orisal zgodovinsko dogajanje na Ilirskobistriškem v času fašizma in nacizma. »Usoda Primork in Primorcev je bila zapečatena 15. septembra 1947 z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. Toda brez oboroženega boja partizanov proti nacifašizmu bi se usoda Primork in Primorcev v vrtincu interesov velesil gotovo zavrtela drugače,« je poudaril.
V Ilirski Bistrci so v središče prireditve postavili na Premu rojenega pesnika Dragotina Ketteja in njegov moto Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje.
Župan dr. Kovačič je izpostavil aktualnost te Kettejeve misli. »Medtem ko so se ljudje borili za lastno in narodovo preživetje niso imeli časa za razmišljanje o lastni popolnitvi. Verjeli so v luč onstran teme, resnica in pravica pa sta jim bili edina vzora za delovanje. Tako smo po številnih plovbah v nemirnih vodah zgodovine, uničujočih viharjih in smrtonosnih čereh na poti – še vedno tu – s svojim jezikom in kulturo, – s svojo državo, na svoji zemlji svoj gospodar. Zdaj - za razliko od številnih drugih narodov - mi živimo v miru in imamo čas za lastno popolnitev. Živimo pa v takšnem času, ko bi moral Kettejev moto o iskanju resnice in delovanju v tem duhu, spet in zelo glasno odmevati po vsem svetu.« Celoten govor župana si lahko preberete tukaj.
Na prireditvi okoli 2500 obiskovalcev
S svojo prisotnostjo so nas na prireditvi počastili številni predstavniki političnega in družbenega življenja. Poleg predsednice RS so prišli še predsednica Državnega zbora RS, mag. Urška Klakočar Zupančič, prvi predsednik RS Milan Kučan, številni ministri vlade, poslanke in poslanci Državnega zbora RS ter županje in župani primorskih občin. Pridružili so se nam predstavniki in predstavnice veteranskih in domoljubnih organizacij ter praporščaki, pa tudi številne občanke in občani, Primorke in Primorci ter Slovenke in Slovenci, ki jim praznik veliko pomeni. Na prireditvenem prostoru v središču mesta se je zbralo okoli 2500 obiskovalcev.
Režiserka Katja Pegan je prireditev zasnovala okoli dveh osrednjih tem, prekomorcev, ki jim je posvečen tudi spomenik na Hribu svobode v Ilirski Bistrici, in Dragotina Ketteje. Pripadniki prekomorskih brigad so odigrali pomembno vlogo v zaključnih bojih v Ilirski Bistrici. Z nizom pesmi in koračnico »Spomin na prekomorske borce«, ki jo je posebej za prireditev na novo priredil Patrik Greblo, so se jim poklonili združeni pevski zbori Ilirske Bistrice ter pihalna orkestra iz Ilirske Bistrice in Kopra. Dragotinu Ketteju so pismo iz prihodnosti napisali in prebrali dijaki iz Gimnazije Ilirka Bistrica.
V programu je nastopil še otroški zbor iz učencev vseh šol v občini ter primorski dramski ustvarjalci, med njimi zapriseženi Bistričan Dragan Živadinov, letošnji prejemnik Prešernov nagrade za življenjsko delo, in glasbeniki Drago Mislej Mef, Rudi Bučar, Tadeja Fatur, Tjaša Fajdiga, Tinkara Kovač, Jure Počkaj in Gregor Ravnik. Spremljal jih je Orkester Slovenske vojske. Dragocen doprinos Slovenske vojske je bil tudi nastop Garde Slovenske vojske, ki je s »show« koreografijo rokovanja z orožjem prikazala svojo vrhunsko usposobljenost.
Osrednjo prireditev ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini vsako leto gosti ena od primorskih občin. Občina Ilirska Bistrica jo je izpeljala v soorganizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Ilirska Bistrica.
Praznik priključitve Primorske k matični domovini obeležujemo v spomin na 15. septembra 1947, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba. Z njo so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, Kras, kraji na Pivki, Ilirskobistriško in manjši del Istre postali del Slovenije.
Foto: Simon Avsec
