Med 17. in 21. februarjem so v Domu na Vidmu potekale gledališke delavnice za otroke. Otroci so spoznali različna področja gledališkega ustvarjanja. Delavnice so bile za šest otrok uvod v raznolikost gledališkega jezika in izraza, pri čemer je bil vseskozi poudarek na širjenju pogleda, spodbujanju ustvarjalnih idej ter kolektivnem sodelovanju in ne toliko na poglabljanju določene gledališke veščine.
Na prvi delavnici je bil poudarek na ozaveščanju lastnega telesa v praznem prostoru. Prek niza vaj smo raziskovali različne nivoje našega gibanja in kako se to odziva na druge osebe in predmete v prostoru. Nato pa smo prek improvizacijskih iger spoznali še osnovne zakonitosti mimike, igre brez glasu, odrske situacije in se urili v hitrem razmišljanju.
Naslednje delavnice so odpirale vpogled v gledališke prakse, ki pri nastopanju na ta ali oni način uporabljajo rekvizite. Za začetek smo spoznavali, kakšne lastnosti lahko določimo nekemu vsakdanjemu predmetu in kako se te lastnosti odražajo pri rokovanju s predmetom. Nato pa smo odprli glave in te običajne predmete z našim telesom in obnašanjem spremenili v nekaj čisto drugega, kar je bilo kar najbolj odmaknjeno od primarne funkcije.
Z objektov smo v nadaljevanju prešli na lutke. Vsak je s svojo lutko v roki razvil njen glas, gibanje, osebno zgodbo in se podal na srečanje z drugimi lutkami. Na podlagi pripovedi o Kurentu in Kranjcu pa smo izdelali tudi svoje lutke in z njimi na novo oživeli pripoved.
V zadnjem sklopu pa nas je zanimala igra z masko. Najprej smo se spoznali antično grško gledališče in njegove lastnosti, nato pa smo po izdelavi lastnih grških mask nadgradili znanje in aktivnosti, ki smo jih spoznali na prejšnjih terminih. Kako se lik premika glede na njegovo čustveno stanje? Kako se odziva na druge like v prostoru? Na kakšen način govori in ali sploh govori? Na ta in podobna vprašanja smo odgovarjali preko različnih iger z masko, na koncu pa naše raziskovanje zaokrožili z avtorskimi prizori.
IŠS
