Grad Prem je bil 14. septembra prizorišče 35. Premskih srečanj, ki jih je organiziralo Literarno društvo Ilirska Bistrica, letos ponovno v sodelovanju s KUD Mucart; dogodek je bil tako umeščen tudi v Festival reka Reka, ki ga to nadebudno mlado društvo organizira že drugo leto.
V prvem delu, ki ga je s pozdravnim nagovorom uvedla predsednica literarnega društva Dragica Marković, so obiskovalci poslušali predavanji, povezani s pesnikom Dragotinom Kettejem in premskim gradom.
O pesniku, ki ga s ponosom označujemo kot našega rojaka, sicer vemo že veliko, a nam vseeno vsakih nekaj let kdo predstavi kaj novega. Tokrat je bila to univ. dipl. umetnostna zgodovinarka in magistra zgodovine, Aneja Rože Kravanja, ki je zaposlena na Občini Il. Bistrica kot strokovna sodelavka, delujoča na področju kulture oz. kulturne dediščine. V svojem predavanju z naslovom Spominska obeležja Dragotina Ketteja od pesnikove smrti do 100. obletnice rojstva nam je predstavila različna obeležja širom Slovenije, od spominskih plošč in kipov do imen ustanov in ulic. Med drugim je predstavila tudi sprejemanje pesnika v različnih družbenopolitičnih ureditvah.
Drugi predavatelj je bil magister zgodovine Igor Gardelin. Predstavil je temo Premsko gospostvo knezov Porcia v Kettejevem času. Rodbina Porcia je bila lastnica gradu in pripadajočih posesti kar 300 let, od začetka 17. stoletja pa vse do leta 1906. Iz Kettejevega življenjepisa sicer ni razvidno, da bi se sam grad vtisnil v njegov spomin (njegova družina se je s Prema odselila že, ko je imel Dragotin dve leti), vendar je imel stike s svojo polsestro Frančiško, ki jo je nekajkrat obiskal na Premu. Mogoče pa si je mladi Dragotin ob snovanju pravljice Šivilja in škarjice kot prizorišče zamišljal ravno premski grad?
Prvemu, izobraževalnemu delu Premskih srečanj je sledila literarno-glasbena prireditev, ki je bila tokrat zaradi dežja v slavnostni dvorani namesto na grajskem dvorišču. Tenkočutno jo je povezovala Tanja Volk, na začetku pa sta prisotne pozdravili Tjaša Klanac kot umetniška vodja KUD Mucart ter Helena Pirih Rosa kot podpredsednica literarnega društva.
Nastopile so violinistka Teja Brenčič, ki ni le odlična glasbenica, ampak ustvarja tudi po pesniškem navdihu. Prebrala je nekaj svojih zanimivih pesmi, odstirajočih očem nevidno dogajanje v duši mladega razmišljujočega človeka, ki si zastavlja vprašanja o sebi in sočloveku ter medsebojnih odnosih.
Skladbe za violino in kvartet flavt so se izmenjevale s poezijo. V Kvartet flavt Inuarija so se povezale Katarina Kastelec, Lara Oblak, Nuša Dolinšek in domačinka Alja Boštjančič. Vse mlade glasbenice, tako violinistka kot flavtistke, so si za ta večer izbrale temperamentne skladbe in jih odigrale res virtuozno (violina: E. Ysaye – Obsession in Balada, J. S. Bach – Largo, F. Kreisler – Lepi rožmarin; flavte: Č. S. Voglar – Hrepenenje, E. Elgar – Enigma Variacije).
Nenačrtovano so večer ukrojile same ženske, pet glasbenic in enako število pesnic. Poleg Teje Brenčič so svoje pesmi prebrale članice bistriškega literarnega društva. Martina Šelhaus (z dekliškim priimkom Štunf) živi v Ljubljani, a redno obiskuje svojo rodno vas Jelšane. Občuteno je prebrala nekaj osebnoizpovednih pesmi o najdražjih in neminljivem spominu nanje. Nekaj svojih družbenokritičnih pesmi je interpretirala Teja Logar Morano; v njih so poslušalci prepoznali grenko satirične osti, usmerjene na aktualne družbene razmere. Tudi pesnica Tadeja Logar Surina vedno znova pretrese poslušalce s svojimi sicer pesniško zastrtimi, a prepoznavnimi in pronicljivimi podobami človeka in družbe. V pesmih vsestranske ustvarjalke Jerice Strle pa se razkriva njena radoživost, s katero ljubeče objema sebe, sočloveka in naravo.
Prireditev je bila srečanje duš, ki so se ob glasbi in poeziji zvrhano napolnile z lepoto in svetlobo, kar je presvetlilo sivino neba in sveta in obiskovalce utrdilo v prepričanju, da je kljub vsemu hudemu v današnjem svetu še veliko iskrenosti in nepreračunljiosti. Premska srečanja so tako bila srečanja v pravem pomenu besede.
Helena Pirih Rosa
