V hiši na današnji Bazoviški 15 v Ilirski Bistrici (Tnovo), v Brinškovi hiši torej, je bil rojen prvi slovenski jamski fotograf, planinski fotograf, alpinist, član skupine drenovcev, ki zavzemajo pomembno mesto v zgodovini oziroma začetkih slovenskega planinstva. Rodil se je 10. avgusta 1884, padel pa je na bojišču v vzhodni Srbiji takoj na začetku prve svetovne vojne, 13. ali 15. septembra 1914.
Na pobudo sorodnika Marka Dujca, čigar nona je bila hči Bogumilovega brata Josipa (trgovca), je pred Brinškovo hišo v petek, 13. septembra, potekala krajša slovesnost, s katero so tudi člani Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, Planinskega društva Snežnik Ilirska Bistrica, Fotokluba Sušec Ilirska Bistrica, Jamarskega kluba Netopir Ilirska Bistrica in občani in občanke, ki so se odzvali javnemu vabilu, poklonili 140. obletnici rojstva in 110. obletnici smrti Bogumila Brinška. Tega dne je bila na izložbeno okno hiše pritrjena tudi ena najlepših jamskih fotografij Bogumila Brinška in njegov portret, ki bosta trajno označili kraj Brinškovega rojstva oziroma njegove korenine.
Med občinstvom so bili še Zdenko Gulin, vnuk Bogumilove sestre Danice in še dva člana druge veje rodbine Brinškovih, najbližja še živa sorodnica pa je Gabrijela Brinšek Rudolf, zadnja Josipova hčerka, Bogumilova nečakinja, ki živi na Tasmaniji in je, kot je povedal Marko Dujc, "v torek po telefonu povedala, da je zelo ganjena in počaščena naročila, naj vas vse lepo pozdravim in se zahvalim za vso pozornost, ki jo namenjat spominu njenega strica." Z nami je bila tudi Tina Renko, umetnostna zgodovinarka, avtorica diplomskega dela, v katerem je zbrala in popisala zelo številne fotografije Bogumila Brinška pa tudi njegovega brata Milana.
Marko Dujc je poudaril, da je slovesnost tudi svojevrstni poklon pokojnemu Vojku Čeligoju. "Upam si reči, da nas zelo verjetno danes ne bi bilo tukaj, če ne bi Vojko Čeligoj pred več kot pol stoletja začel raziskovati zapuščino Brinška, zbral nešteto dokumentov, fotografij in pričevanj o njem. Potrkal je nekoč na naša vrta in vprašal ali vemo, da smo imeli zelo znanega in vplivnega žlahtovca? In priznam da nas je, sorodnike, spravil v zadrego, saj je on vedel neprimerno več o njem kot mi! Zelo sem mu hvaležen za to zadrego in vem, da bi bil danes z nami….tako pa se nam hudomušno nasmiha tam od zgoraj dol! Leta 1972 je prav Vojko organiziral slovesnost, z mnogimi uglednimi gosti in v imenu planinskega društva postavil spominsko ploščo, ki smo jo letos obnovili. Tudi vse nadaljne okrogle obletnice so bile zaznamovane z Vojkovim delom – izdaja spominskih znamk, žigov, razglednic, člankov… ter povabilu MoPZ Dragotin Kette za glasovno kuliso."
Brinškovo življenje in delo je predstavil zgodovinar Ivan Simčič (besedilo govora prilagamo), o Brinšku kot fotografu pa je spregovoril tudi Stojan Spetič iz domačega fotokluba, ki je k svoji predstavitvi dodal, da je seveda slišal za Briškovo hišo, pa nikoli pomislil, da gre za rojstno hišo znamenitega fotografa, alpinista in jamarja, ter da bi verjetno morali na domačem pragu poskrbeti, da bi o rojaku Brinšku in njegovem delu izvedela širša javnost.
Člana planinskega društva, Nataša Zidar in mali Borna Stambulić, sta k spominski plošči postavila cvetni venček, v programu pa je sodeloval tudi Moški pevski zbor Dragotin Kette.
Prireditev je posnela tudi TV Galeja in si ga lahko ogledate tukaj.
D. Jaksetič
