Mednarodna zveza za geološke znanosti (International Union of Geological Sciences, IUGS) je na 37. mednarodnem geološkem kongresu v južnokorejskem Busanu objavila seznam Drugih 100 objektov geološke dediščine IUGS, na katerem je tudi Račiška pečina, ki jo že dolga leta proučuje dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU (in jo je tudi predlagala za nominacijo) v sodelovanju z raziskovalci iz Inštituta za geologijo Češke akademije znanosti iz Prage, Češka, in Inštituta za geološke vede, Poljske akademija znanosti iz Varšava, Poljska.
Račiška pečina je bila na ugledni seznam uvrščena predvsem zaradi njenega geološkega profila, v katerem so razvidni izmenjevanje plasti sige in gline, bogate s fosilnimi ostanki, ter kronostratigrafske informacije, zapisi podnebnih sprememb in obratov magnetnega polja. Med slednjimi izstopa obrat Matuyama-Brunhes, ki je v profilu natančno določen na 777,7 ± 6 tisoč let. Paleontološke najdbe, kot so najstarejši znani fosil jamskega polža Zospeum sp. (približno dva milijona let) in ostanki jamskega medveda Ursus ex gr. spelaeus (starejši od 72 tisoč let), razkrivajo tudi pomembne podatke o preteklih ekosistemih.
Objava Drugih 100 geoloških dediščin IUGS nadaljuje to globalno pobudo, ki se je začela z objavo "Prvih 100" med dogodkom ob 60. obletnici IUGS leta 2022 v Zumaji (Baskovska obala, Španija). Glavni cilj tega sodelovalnega programa, ki ga vodi IUGS, je dati najvišje priznanje tistim lokacijam, ki so ključnega pomena za geološke znanosti.
V tej globalni pobudi je sodelovalo več kot 700 strokovnjakov iz 80 držav in 16 mednarodnih organizacij, kar utrjuje priznanje geološke dediščine s strani IUGS.
Objava Drugih 100 objektov geološke dediščine IUGS je bila eden izmed glavnih dogodkov drugega dne 37. mednarodnega geološkega kongresa. Kongres, ki je glavni dogodek na področju znanosti o Zemlji, organizira IUGS na štiri leta, na njem pa se srečujejo vsi vidnejši predstavniki in predstavnice geološke skupnosti z vsega sveta. Objava Drugih 100 objektov geološke dediščine IUGS je nadaljevanje pobude, katere začetek sega v leto 2022, ko so ob 60. letnici IUGS v Zumaji v Španiji predstavili prvi seznam objektov svetovne geološke dediščine z naslovom Prvih 100 geoloških dediščin IUGS, na katerem je tudi Slovenija s Škocjanskimi jamami.
Tako kot "Prvih 100" tudi "Drugih 100" prejme priznanje IUGS zaradi svoje najvišje znanstvene vrednosti. Te lokacije predstavljajo najboljše primere geoloških značilnosti in procesov na svetu. So mesta, kjer so bile odkrite pomembne informacije o Zemlji in njeni zgodovini, ter mesta, ki so prispevala k razvoju geološke znanosti. Nahajajo se po vsem svetu in so geološko raznolike. Prepoznavnost in vidnost "Drugih 100" s strani IUGS lahko pripomoreta k njihovi nadaljnji vrednosti kot izobraževalni viri in kar je najpomembnejše, k njihovi ohranitvi.
Končni izbor "Drugih 100" je ratificiral izvršni odbor IUGS 21. februarja 2024. Drugih 100 geoloških dediščin je razporejenih v 53 državah in predstavlja devet geoloških področij. Seznam "Drugih 100" je priložen.
Tako "Drugih 100" kot tudi "Prvih 100" sta slikovito predstavljena in opisana v knjigi, ki jo je mogoče prenesti in kupiti na spletni strani Mednarodne komisije za geološko dediščino www.iugs-geoheritage.org.
Skladišče vseh vojsk 20. stoletja
Mi pa dodajamo še nekaj o zgodovini uporabe Račiške pečine, ki jo je z nami delil Damjan Brenčič iz Račic. Račiško pečino so kot vojaški objekt uporabljale vse štiri vojske, ki so se imenjale na območju občine Ilirska Bistrica v 20. stoletju.
Vojska Kraljevine Italije si je po okupaciji Primorske uredila skladiščni prostor z miniranjem, zravnali so tla, napeljali tire v jami, zgradili so tudi povezovalno cesto med jamo in "polverjero", objekti za proizvodnjo streliva na območju današnje Plame (ki je bila menda zakamuflirana z objekti, kot bi šlo za vas) in v jami pa uredili prezračevanje (postavili stebre).
Ustno izročilo pravi, da so v tej 300 metrov dolgi vodoravni jami, nemški vojaki hranili gorivo, s katerim naj bi nato diverzanti IX. Korpusa aprila 1944 zažgali Postojnsko jamo. Jugoslovanska vojska pa je v svoji eri razširila vhod v jamo, tako da je vanjo lahko zapeljal tank, v njej pa so skladiščili gorivo in municijo. Domačini se spominjajo, da je jamo vedno stražila ekipa vojakov, brez dovolilnice niso smeli niti mimo.
Nazadnje je bila v njej (in je še vedno v lasti) Slovenska vojska, vendar je jama zadnja desetletja "prazna". V novejši zgodovini, dokler je bil mogoč neoviran dostop vanjo, je menda služila tudi kot neuradna hladilnica sadja, jamarji so poročali o kraji kamnitih klesanih pragovih itd.
Listina o uvrstitvi na seznam Drugih 100 geoloških dediščin Mednarodnega združenja geoloških znanosti (IUGS)
Foto: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Damjan Brenčič. Prilagamo tudi seznam vseh Drugih 100.
