V Društvu zdravljenih alkoholikov Ilirska Bistrica ponujajo široko paleto aktivnosti, ki ozavestijo pomen kakovostnega življenja brez alkohola
Terapevtsko vodenje Kluba zdravljenih alkoholikov Ilirska Bistrica sem avgusta 2008 prevzela od Virginije Benigar. Kako je prišlo do tega?
Že od nekdaj me zanima odvisnost kot psihološki pojav, zato sem vprašala Virginijo, ali lahko prisostvujem srečanjem kluba. Virginija je bila v tistem času zelo obremenjena že z ostalimi obveznostmi v službi in me je po enem mesecu vprašala, ali bi bila pripravljena prevzeti vodenje kluba. Privolila sem, saj me je delo z zdravljenimi alkoholiki prevzelo, spoznala sem smiselnost tega početja.
Čeprav sem po poklicu medicinska sestra in sem izpolnjevala formalni pogoj za vodenje takega kluba, sem kmalu ugotovila, da o tovrstni odvisnosti in terapiji premalo vem, zato sem se začela intenzivno izobraževati. Že prej sem prebrala veliko literature s tega področja, ki so jo objavili priznani strokovnjaki, kot so dr. Vladimir Hudolin, dr. Janez Rugelj, Aleksander Može in drugi. Intenzivno sem se učila tudi od zdravljencev samih, saj sem pozorno prisluhnila njihovim izkušnjam. Vključila sem se v izobraževanje, ki ga je v obliki delavnic organizirala Psihiatrična bolnišnica Idrija, poleg tega pa sem se samoplačniško udeležila še veliko seminarjev za osebnostno rast, ki so jih vodili priznani strokovnjaki, kot so dr. Sanja Rozman, dr. Andrej Perko in drugi. Opravila sem vse potrebne izpite, ki jih predpisuje Socialna zbornica Slovenije, tako da sem dobila naziv strokovna sodelavka. Imam neke vrste mentorico, strokovno delavko s področja alkoholizma, ki mi je na voljo za svetovanje in me tudi obvešča o tovrstnih konkretnih problemih na našem območju, tako da me po potrebi pošlje na »teren«. Enkrat mesečno imam kot terapevtka t. i. supervizije, kar pomeni, da se s svojim supervizorjem temeljito pogovorim o delu v društvu in individualni svetovalnici; dobim tudi nasvete za ravnanje v konkretnih primerih. Vse to je za terapevta izjemno dragoceno.
Bistriški klub (pozneje reorganiziran v društvo) se je kmalu po mojem prihodu vključil v Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije, ki deluje pod okriljem Ministrstva za zdravje.
Individualno svetovanje in skupina
Na zvezi so predlagali, da se v delovanje društev oz. klubov uvede individualno svetovanje za vse tiste svojce alkoholikov, ki želijo rešiti problem zasvojenih sorodnikov, in za zasvojence same, ki sicer še ne abstinirajo, a si želijo stopiti na to pot. Potrebe po zdravljenju so res velike, terapevtov pa ni dovolj, včasih je tudi treba čakati vrsto za sprejem v bolnišnično zdravljenje, zato je individualno svetovanje učinkovita oblika pomoči v »vmesnem času«. Če zasvojenci ob tej podpori zmorejo abstinirati vsaj osem tednov, se lahko takoj vključijo v društvo oz. klub zdravljenih alkoholikov in začnejo hoditi na srečanja. Skupina ima posebno moč, je učinkovita nadgradnja individualnega svetovanja.
Predpogoj do treznosti: soočenje s čustvi in težavami
V procesu zdravljenja se mora namreč zasvojenec soočiti s svojimi resničnimi čustvi in težavami, ki so ga privedle v zasvojenost. Soočanje pa je zahtevno; nekateri zmorejo ta proces opraviti razmeroma hitro, nekateri pa potrebujejo za to res veliko časa, skušajo se na najrazličnejše načine izmakniti resnici, se distancirati od bolečih čustev, ki so jih privedla v zasvojenost; so pravi mojstri v izogibanju pogovoru o najpomembnejšem. Zato je izrednega pomena, da se pogovorov in srečanj udeležuje tudi partner/-ka, saj tako resnica lažje pride na dan; poleg tega morata v procesu zdravljenja rasti oba partnerja. V skupinskih srečanjih pa zasvojenec spozna, da so se tudi drugi prebijali skozi podobne probleme, kar ga razbremeni sramu. Obenem doživi prijateljsko podporo, ki je še kako pomembna.
Pogovor, razvijanje ročnih spretnosti in druženje so ključ do uspeha
Že nekaj let je članov bistriškega DZA toliko, da so razdeljeni v tri skupine. Največ udeležencev je seveda iz naše občine, nekaj pa jih je tudi od drugod (iz Pivke, Postojne, Kopra). Srečanja so enkrat tedensko, tudi poleti, izjema so le prazniki. Na društvena srečanja se pripravim, po navadi preštudiram kako strokovno publikacijo ali vsaj članek in se pogovarjamo o izbrani temi. O isti temi se je treba pogovarjati večkrat, saj se vsakič vzpostavi kak nov uvid. Poleg pogovorov imamo na srečanjih tudi bolj sproščene aktivnosti, kjer so pomembne ročne spretnosti: izdelujemo praznične voščilnice, novoletne okraske, velikonočne aranžmaje; krasimo izložbo prostora, kjer se srečujemo. Vsako leto povabimo tudi nekaj predavateljev, tako da poskrbimo za vsestransko osebnostno rast. Junija imamo piknik ob našem vikendu v gozdu (mož me zelo podpira pri mojem delu, tako da se mu zdi samoumevno, da enkrat letno vikend deliva s člani DZA). Septembra organiziramo skupščino, na katero povabimo tudi klube in društva iz drugih občin; že vrsto let je naša skupščina zelo dobro obiskana, povabljeni radi prihajajo, saj imamo dober program, ki poleg izobraževalnih tem vključuje tudi zabavo in pogostitev.
Recidiv je del bolezni oz. zdravljenja
Na poti zdravljenja se lahko zgodi tudi recidiv (ponovno pitje alkohola). Včasih so bili recidivi nedopustni; če je kdo od zdravljencev začel ponovno uživati alkohol, pa čeprav je po njem posegel le nekajkrat, ni smel več obiskovati srečanj društva, obvezno je moral na zdravljenje v bolnišnico. Zdaj se smatra, da recidiv spada v okvir bolezni; zdravljenec ima v takem primeru možnost individualnega svetovanja, pri katerem ob pomoči terapevta temeljito prouči okoliščine, ki so ga privedle do recidiva, in večinoma potem spet vzpostavi abstiniranje; če pa recidiv traja en teden ali več, mora ponovno v bolnišnično zdravljenje. Ta spremenjeni odnos do recidiva je povezan z novimi spoznanji o zasvojenosti: zasvojenec mora nujno predelati čustva, ki so ga privedla do prekomernega uživanja alkohola; poleg tega življenje prinaša nove okoliščine in preizkušnje, v katerih lahko čustveno nestabilen človek ponovno poseže po alkoholu. Zelo je pomembno, da človeka, ki zapade v recidiv, ne obsojamo, ampak mu čimprej pomagamo, da znova vzpostavi abstinenco.
Zakaj posegamo po alkoholu?
Dandanes je med zasvojenci več žensk kot nekdaj, približno ena tretjina vseh, a je t. i. žensko pitje še vedno tabu. Za žensko je zasvojenost z alkoholom po navadi večja stigma kot za moškega. A družbeni vzorci so se spremenili in danes ni nič nenavadnega, če gre ženska v lokal in naroči alkoholno pijačo. Alkohol ji tudi pričara lažni občutek moči, v primerih, ko je do sebe prezahtevna. Po drugi strani pa ženska dandanes pričakuje od moškega partnerja veliko, včasih tudi preveč, tako da so spremenjeni vzorci ogrožajoči tudi za novodobne moške.
V naši družbi je velik problem prevelika tolerantnost do zauživanja alkohola, tudi prekomernega, »tradicija«, da se pije ob veselih in žalostnih dogodkih ali pa kar tako. Se res ne znamo sprostiti in se veseliti brez alkohola?
V DZA Ilirska Bistrica imamo veliko uspešno zdravljenih članov in relativno malo recidivov. Po pandemiji pa se je stanje, tako kot nasploh po Sloveniji, žal malo poslabšalo.
Od priznanja, da je nekdo zasvojen do ozdravitve
Želimo si, da bi čim več zasvojenih pogumno stopilo na pot ozdravitve, da bi ponovno našli moč za življenje brez alkohola in bi ob tem odkrili v sebi ustvarjalnost, ki bi jim omogočala polno življenje; da bi posledično ponovno zaživele družine, saj vsakršna zasvojenost prizadene tudi partnerje, še zlasti pa otroke, ki so najbolj ranljivi in nosijo posledice celo življenje.
Prvi korak k ozdravitvi nekoga, ki prekomerno pije, je priznanje, da je zasvojen in potrebuje pomoč, da se te odvisnosti reši. Obenem je zelo pomembno, da se zaveda, da zdravljenje ni nekaj sramotnega, ampak je sramotno vztrajanje v omami. Kdorkoli se poda na pot, ki ni lahka, a je osvobajajoča, je izjemno pogumen in vreden vsega spoštovanja.
Brezplačno osebno svetovanje ob torkih popoldne in ob petkih dopoldne
Zavedajoč se vsega tega, sem na voljo, da pomagam. Individualna svetovanja imam dvakrat tedensko, in sicer ob torkih (14.00–17.00) in petkih (9.00–12.00). Kdor želi priti, me lahko kadarkoli pokliče (tel. št. 040 683 015). Tovrstno individualno delo financira Ministrstvo za zdravje, tako da je za uporabnike brezplačno.
Jasmin Tomažič
strokovna sodelavka in terapevtka DZA Ilirska Bistrica
