Prvo soboto po julijskem vročinskem valu smo se člani ilirskobistriškega društva invalidov udeležili tradicionalnega piknika v neokrnjeni naravi pri Novakovem mlinu, ob naši wjelki vodi.
V pozdravnem nagovoru si je predsednica društva v Kosovelovem letu – 120 let njegovega rojstva, sposodila njegovo pesem: » Kako lepo bi bilo romati vse življenje skozi zeleni gozd in se ne ustaviti. Biti kot gozdna ptica, ki ne pozna poljan. Biti človek z dobrim, dobrim srcem.«
V nadaljevanju je spomnila, da vsak dan gremo lahko v gozd in si spočijemo oči na številnih odtenkih zelene barve ter se nadihamo svežega zraka. Imamo to srečo, da živimo v tej naši lepi, zeleni Sloveniji, ki je obdana s številnimi gozdovi in drugimi naravnimi lepotami. In tudi tokrat smo se zbrali v tej lepi naravi, da se v sproščenem vzdušju pogovorimo, poveselimo, zaplešemo in se imamo lepo. Bodimo človek z dobrim srcem in veseli drug drugega. Tako bo za vse lepše in boljše.
Nanizala je še nekaj pozitivnih misli, ki so vsem polepšale to srečanje, ki se ga je udeležilo preko 50 članov. Med njimi je bilo kar veliko število »korenjakov« blizu 90 let in čez. Srečali so se prijatelji, znanci, bivši sodelavci in se prešerno razvedrili ob zvokih prijetne domače glasbe. Pa še za prehrano in pijačo je bilo poskrbljeno.
Glavno romarsko središče in lepote Tržiča
Tudi v avgustu invalidi nismo mirovali. Obiskali smo Marijo na Brezjah, s pogledom objeli Triglav, si privoščili kosilo v Žirovnici in si s strokovnim vodenjem ogledali znamenitosti Tržiča in tamkajšnje muzeje.
Tekst in foto: Jožica Žibert
