Bazoviška cesta 14
6250 Ilirska Bistrica
Knjižni prvenec Ivana Simčiča predstavlja rodovnike rojstne vasi
Zgodovinar in kustos v Pokrajinskem muzeju Koper Ivan Simčič nam je konec junija v Novokračinah predstavil skrivnosti izvora Sušačank in Sušačanov.
Zanimanje in potreba po vedenju, kdo smo in od kod prihajamo ga je gnala v podrobno petnajstletno raziskovanje rodoslovnega drevesa vasi Sušak, ki sega 270 let nazaj v preteklost.
Že ljudska modrost, da jabolko ne pade daleč od drevesa, nam potrjuje, da je pomembno poznati svoj rodovnik. Tudi plemstvo je bilo v preteklosti pozorno na rodovnik bodočih nevest in ženinov, da so se poročali znotraj modre krvi in ne znotraj sorodstva, rodovnik je bil pomemben tudi pri dedovanju in ostalih pravnih zadevah. V času habsburške monarhije je tudi v slovenskih deželah popis prebivalstva omogočil oblikovanje rodovnikov za skoraj vse prebivalce. »Skupaj z vestnim beleženjem prebivalstva s strani cerkvenih oblasti je vsaka družina lahko dobila vpogled v svoj rod. To je hkrati privedlo do zavedanja o povezanosti družine v lokalno skupnost, v nacijo in narod,« je v svojem nagovoru h knjigi napisal Dr. Boris Rutar Pepin.
Ideja o rodovniku celotne rojstne vasi
»Večkrat sem vlekel na ušesa in poslušal, kdo je komu kaj in od kod prihaja, ali pa kdo je s kom v sorodstvu. Kasneje sem se pri študiju srečal s področjem genealogije in med izdelavo rodovnika svojih prednikov spoznal še vse ostalo arhivsko literaturo. In ko sem si pridobil strokovne izkušnje, sem želel le-te podeliti med svoje vaščane; tako sem marsikateremu za razne obletnice pripravil rodovnik njegovih prednikov. Tega se praviloma izdeluje po priimku osebe in po moški veji prednikov,« je nastanek knjige, ki je poklon Sušaku, osvetlil avtor Ivan Simčič.
Od ledinskih imen do hišnih številk
Avtor Ivan Simčič, ki je svoje poklicno znanje s pridom uporabil za raziskovanje lokalnega okolja, najprej umesti vas Sušak v zgodovinski kontekst, oriše nastanek naselbine v srednjem veku, se dotakne prvih pisnih virov o vaščankah in vaščanih. Izpostavi tudi nastanek ledinskih in hišnih imen, ki se jih še dandanes uporablja. Osrednji del knjige je posvečen zbirki rodovnikov prebivalcev vseh hišnih številk v vasi, ki so nastali na osnovi številnih pisnih virov, vsaka hiša pa je predstavljena z ledinskim imenom in priimki, ki so jih nosili njeni prebivalci.
Vasica Sušak tako spada med peščico krajev v Sloveniji, ki imajo v knjižni obliki zaobjete rodovnike vseh hišnih številk v vasi. Knjiga tako vsakemu vaščanu daje vpogled v lastno poreklo in preteklost celotne vasi ter izpostavlja pomen izvora, saj, kot je zapisal že Primož Trubar, je za naš rod najbolj pomembno Stati inu obstati.
Avtor se je za vso pomoč pri nastanku knjige zahvalil Škofijskemu arhivu Koper, zdomcem in vaščanom za vse gradivo, oblikovalki Marici Peterlin za nasvete in grafično podobo knjige ter rojaku dr. Borisu Rutarju - Pepinemu za spremno besedo.
Knjigo lahko dobite pri avtorju Ivanu Simčiču, posnetek dogodka TV Galeja pa si lahko ogledate tukaj.
Tekst: TK