Bazoviška cesta 14
6250 Ilirska Bistrica
Večina pozornosti občinskih svetnic in svetnikov na včerajšnji, 13. seji občinskega sveta, je bila namenjena občinskim javnim zavodom in njihovim dejavnostim.
Novi člani svetov zavodov s področja vzgoje in izobraževanja
Občinski svet je najprej potrdil mandat Dejanu Baši z liste SDS za novega občinskega svetnika. Dejan Baša bo nadomestil občinsko svetnico Adrijano Gombač, ki je aprila letos podala odstopno izjavo.
Občinski svet se je seznanil z letnimi poročili ilirskobistriških osnovnih šol, Vrtca Jožefa Maslo, Glasbene šole Ilirska Bistrica in Knjižnice Makse Samsa. Ravnateljice in ravnatelji so na kratko povzeli delovanje svojih zavodov v zadnjem letu, izpostavili so uspehe učencev, vključenost v različne projekte in angažiranost pedagoškega kadra in strokovno tehničnega kadra.
Iztekel se je štiriletni mandat članov sveta območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica. Po pozivu občine kulturnim društvom, zvezam kulturnih društev ter posameznikom s področja kulturne dejavnosti je na sedež občine za tri člane predstavnikov lokalne skupnosti v svetu JSKD prispelo pet predlogov. Izmed teh so občinski svetniki in občinske svetnice v svet območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica včeraj imenovali Vojka Dodiča, Tjašo Klanac in Tanjo Blažek.
Zaradi preteka mandatov v svetih javnih zavodov juliju in avgustu je ustanoviteljica javno pozvala k evidentiranju kandidatov Občine Ilirska Bistrica, v svete javnih zavodov katerih ustanoviteljica je Občina Ilirska Bistrica (po tri v svetu posameznega zavoda). Ker je bilo predlogov za zasedbo vseh mest v svetih zavoda, ki pripadajo ustanoviteljici premalo, bo ta ponovila poziv.
Občinski svet je včeraj imenoval v svet zavoda Glasbena šola Ilirska Bistrica Petra Brneta, v svete OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica Ano Boštjančič, OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica Egona Zevnika, Darjo Grilj Baša in Mateja Valenčiča, OŠ Jelšane Urško Blazinšek, OŠ Podgora Kuteževo Tino Štemberger in Mirka Prosena, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad Marjana Barbo, Mitja Jagodnika in Tino Šepec Dodič.
Občinski svetniki so izbirali tudi predstavnike Občine Ilirska Bistrica v svetu javnega zavoda TIC Ilirska Bistrica, saj sedanjim mandat preteče avgusta. Ustanoviteljico bodo prihodna štiri leta zastopali Primož Rojc in Andreja Kuret po predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter Dragica Jaksetič, ki jo je svet potrdil po predlogu župana izmed zaposlenih v občinski upravi.
V vrtcih dva oddelka manj
Občinski svet je sprejel sistemizacijo delovnih mest za šolsko leto 2024/2025 v Vrtcu Jožefe Maslo Ilirska Bistrica, v enotah vrtcev pri OŠ Jelšane, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje na podlagi Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, predlogov zavodov ter dejansko ugotovljenih potreb po zasedbi delovnih mest.
Glede na število vpisanih otrok pri javnem vpisu v marcu 2024 in vpisih otrok po javnem vpisu, upoštevajoč prostorske možnosti, predloge samostojnega vrtca in vseh enot vrtcev se v šolskem letu 2024/2025, v vrtcih občine Ilirska Bistrica oblikuje skupno 28 oddelkov, v katerih bo skupno vključenih 466 otrok. Št oddelkov se v primerjavi s preteklim letom za šolsko leto 2024/2025 zmanjšuje za dva zaradi manj vpisanih otrok in drugačne strukture oddelkov.
Občinski svet se je nato seznanil s poročiloma nadzornega odbora Občine Ilirska Bistrica o opravljenem pregledu poslovanja JP Komunala Ilirska Bistrica, d. o. o. in o opravljenem pregledu pravilnosti poslovanja Krajevne skupnosti Bitnja za leto 2022. Razprave ni bilo.
Občinski svetniki in občinske svetnice so se seznanili s poročili svetniških skupin o porabi denarja, ki ga skupine prejmejo na podlagi pravilnika o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov iz občinskega proračuna.
Spremenjene cene grobnine na nekaterih pokopališčih
Na seji so bili potrjeni tudi elaborati za izvajanje nekaterih gospodarskih javnih služb, ki dolgo obdobje občinskemu svetu niso bili predloženi v potrditev, bi pa morali biti.
S potrditvijo elaborata o oblikovanju cen pokopališke dejavnosti za pokopališča, ki so v upravljanju JP Komunala Ilirska Bistrica d. o. o. (v Ilirski Bistrici, Podgradu, Starodu, Ostrožnem Brdu in Knežaku), bo cena za grobnino za enojni grob po novem znašala 25,56 evra. Stara cena, 18,80 eura, je bila nespremenjena od leta 2008. V času od takrat stopnja inflacije znaša 43 odstotkov.
Na pokopališču Sabonje, kjer cena do zdaj ni bila določena, bo znašala cena grobnine za enojni grob 20 evrov. Cena je bila potrjena na predlog pokopališkega odbora Sabonje, ki tudi upravlja pokopališče.
Potrjen je bil tudi Elaborat o oblikovanju cen 24 urne dežurne pogrebne službe v občini Ilirska Bistrica. Cena vsakega prvega prevoza pokojnika bo znašala 194,77 evra.
Cena zbiranja komunalnih odpadkov se ne spreminja, se pa na novo zaračunava cena javne komunalne infrastrukture. Ta znaša 0,0068 evra na kilogram odpadkov, kar za štiričlansko družino pomeni 0,70 evra mesečno. Gre za amortizacijo vrednosti infrastrukture s področja ravnanja z odpadki. Ta je v lasti Občine Ilirska Bistrica in jo Komunala Ilirska Bistrica najema za izvajnje javne gospodarske službe. Najemnina je občinski prihodek, namenjen financiranju invsticijskega vzdrževanja infrastrukture. Letno se bo v proračunu tako zbralo 28.000 evrov, ki jih bo občina vložila v urejanje 85 ekoloških otokov v občini ter Zbirnega centra Globovnik.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki
Občina Ilirska Bistrica je imela na področju ravnanja s komunalnimi odpadki sprejet Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Občini Ilirska Bistrica iz leta 2015, ki ga je treba uskladiti z novo zakonodajo na področju varstva okolja in ravnanja z odpadki.
Na predlog župana je občinski svet odlok sprejel v prvi obravnavi. Novi odlok bo ravnanje z odpadki uredil celovito. To področje obsega izvajanje občinske gospodarske javne službe varstva okolja: zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Prvo javno gospodarsko službo (zbiranje) izvaja JP Komunala Ilirska Bistrica, ostalo bo izvajal koncesionar.
Rebalans proračuna in dokapitalizacija Komunale Ilirska Bistrica kot posledica nezaračunavanja okoljske dajatve v preteklosti
Občinski svetniki in svetnice so potrdili tudi Odlok o Rebalansu Občine Ilirska Bistrica za leto 2024. Gre predvsem za uskladitev nekaterih postavk v proračunu glede na podatke iz zaključnega računa za leto 2023 in za dokapitalizacijo Javnega Podjetja Komunala d.o.o. Ilirska Bistrica.
Na podlagi potrditve rebalansa je bila sprejeta tudi dokapitalizacija Javnega podjetja Komunala Ilirska Bistrica, d. o. o., in sicer z novim denarnim vložkom, tako da se z dosedanjega zneska osnovnega kapitala, ki znaša 221.020 evrov, poveča za znesek 200.000 evrov, in bo po spremembi osnovni kapital družbe znašal 421.020 evrov.
Dokapitalizacija Komunale je bila potrebna zaradi zagotavljanja likvidnosti podjetja. Javnosti je že znano, da je moralo podjetje po inšpektorskem nadzoru za leta od 2019 do 2022 plačati kazen v višini 200.000 evrov zaradi nezaračunavanja okoljske dajatve za zbiranje, čiščenje in odvajanje odpadnih voda nekaj manj kot 1700 zavezancem. Podjetje je moralo za plačilo kazni najeti posojilo. Naj dodamo, da je ta dajatev namenska in sicer za urejanje infrastrukture na področju zbiranja, čiščenja in odvajanja odpadnih voda.
Občinska uprava iz neznanih razlogov Komunali Ilirska Bistrica ni dovolila zavezancem zaračunavati te dajatve, čeprav bi to vse od leta 2011 dalje morala. Sedanji občinski upravi se je zdelo edino pravilno, da podjetje poišče rešitev za plačilo kazni in da se tega bremena ne naprti občanom in občankam, čeprav bi po odločbi inšpekcije to lahko naredilo. Občinska uprava verjame, da bi občani to dajatev plačevali, če bi jim bila zaračunana, zato občani ne morejo nositi krivde.
Je pa na ta račun prikrajšan občinski proračun oziroma imamo v občini zato pomanjkljivo urejeno področje zbiranja, čiščenja in odvajanja odpadnih voda, in to ne samo zaradi 200.000 evrov v treh letih, pač pa zaradi izpada prihodka iz dajatve še v višini približno 400.000 evrov za obdobje od leta 2011 do leta 2018.