Zborovsko petje je najbolj razširjena ljubiteljska kulturna dejavnost pri nas, tako na Ilirskobistriškem kot tudi v celotni Sloveniji. Pesem nas spremlja praktično na vsakem koraku in ob vsaki priliki skozi celotno življenje. Zato se ne gre čuditi, da je tudi zborovsko petje tako zelo razširjeno. V občini Ilirska Bistrica je trenutno registriranih deset pevskih zborov, osem od njih jih je nastopilo na 36. Občinski reviji pevskih zborov v Domu na Vidmu.
Začetki občinskih revij pevskih zborov na Ilirskobistriškem segajo v leto 1981, ko je bila v Harijah prva občinska revija pevskih zborov. Revije so se nato odvijale vsako leto v različnih krajih po občini. Število pevskih zasedb se je večalo in približno pred dobrimi desetimi leti smo morali revijo razbijati na dva ali celo tri koncerte, ker je bilo zborov in skupin za en koncert enostavno preveč. Treba pa je povedati, da so takrat na teh revijah nastopali tudi ljudski pevci, ki imajo danes svoje prireditve, saj za njih veljajo povsem drugačna pravila kot za pevske zbore.
Nato je nastopilo nekaj sušnih let, ko občina za to prireditev, kakor tudi nasploh za kulturo, ni kazala posebnega interesa. In občinsko revijo pevskih zborov smo morali za nekaj časa žal zaustaviti. Danes lahko z veseljem povemo, da trenutna občinska uprava z županom na čelu kaže veliko več razumevanja za kulturo, za kar jim gre posebna zahvala. Rezultat tega je tudi to, da smo po sedmih letih premora ponovno organizirali občinsko revijo pevskih zborov in skupin občine Ilirska Bistrica.
Revija je bila tokrat nekoliko prenovljena. Na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti skrbimo, da naša ljubiteljska kulturna društva svoj nivo delovanja skladno s svojimi zmožnosti poskušajo dvigovati. Zato je pomembno, da o svojem delu dobivajo tudi povratne informacije. Če so bile v preteklosti občinske revije zgolj predstavitvene narave, so zdaj poleg tega tudi na nek način ocenjevalne. Pa tu seveda ne gre za to, da bi koga strogo šolsko ocenjevali, pač pa le, da zbori dobijo neko povratno informacijo, kaj bi pri svojem delu lahko še izboljšali. Zato je revijo spremljal strokovni spremljevalec Primož Malavašič, ki se je po končanem koncertu pogovoril z zborovodkinjami in predstavniki zborov.
Spomnili smo se tudi Avgusta Šuligoja, velikega slovenskega zoborovodja, rojenega na Dolnjem Zemonu
Z revijo smo želeli opozoriti tudi na velikega slovenskega zborovodjo, ki izhaja iz teh krajev in je umrl pred natanko 40 leti. To je Avgust Šuligoj, ki je bil rojen leta 1900 na Dolnjem Zemonu. Osnovno šolo je obiskoval v rodnem kraju in Ilirski Bistrici, slovensko gimnazijo in učiteljišče pa v Gorici in Ljubljani. Služboval je kot učitelj v naših krajih: v Nadanjem selu, Šembijah, Knežaku in na Ostrožnem Brdu. Leta 1927 se je moral zaradi narodno zavednega prosvetnega delovanja pred fašizmom umakniti v tedanjo Jugoslavijo. Kratek čas je bil učitelj v Retečah pri Škofji Loki, še istega leta se je preselil v Trbovlje in tam je v tridesetih letih zaslovel kot zborovodja mladinskega zbora Trboveljski slavček. Prve dni po okupaciji 1941 je bil aretiran, zaprt v Celju, nato pa so ga izselili v Srbijo. V Slovenijo se je vrnil po koncu vojne 1945. leta. Služboval je v Ljubljani, Ajdovščini, Stični in Trbovljah. Ob ustanovitvi Mladinskega pevskega zbora Slovenske filharmonije je 1949. leta je prevzel tudi njegovo vodenje.
Vrnimo se k Trboveljskemu slavčku. Zbor je izšel iz posebnega okolja in razmer ter je v tretjem desetletju prejšnjega stoletja pod vodstvom zborovodje Avgusta Šuligoja osvajal evropske glasbene odre in celo radijske poslušalce prek oceana. Zasedba je obsegala od osemdeset do sto otrok iz rudarskih družin, v desetletju pa je bilo članov zbora vsaj 270. Vzpon in mednarodni uspeh zbora je neločljivo povezan s Šuligojem, ki ni bil samo ustanovitelj, dirigent in umetniški vodja zbora, temveč tudi organizator in dobrotnik mladih. Za Trboveljskega slavčka so pesmi ustvarjali znani in cenjeni jugoslovanski skladatelji, npr. Emil Adamič. Dosegel je umetniško raven, kakršne v slovenskem mladinskem petju še ni bilo. Trboveljski slavček je bil prvi evropski zbor, katerega petje so po radijskih valovih neposredno prenašali tudi v ZDA. Avgust Šuligoj je avtor priročnika Mladinsko zborovsko petje iz leta 1963. Pisal je članke v različne edicije, tako domače kot tuje. Umrl je 21. junija 1984 v Trbovljah.
Nastopilo je deset domačih pevskih zborov
Na tega velikega zborovodjo se v njegovem domačem kraju vse premalo spomnimo. Nas pa na njega opozarja pevski zbor, ki je na reviji nastopil kot prvi. To je pevski zbor ilirskobistriškega društva upokojencev, ki nosi ime Avgust Šuligoj. Mešani pevski zbor Avgust Šuligoj vodi zborovodkinja Anamarija Surina. Za njimi so stopili na oder pevci Moškega pevskega zbora Dragotin Kette z Janjo Konestabo, ki je dirigirala tudi Ženski pevski skupini Kalina. Pevke Ženske pevske skupine Tuščak z Bača so tokrat zaradi bolezni zborovodkinje Morene Hostinger na oder stopile kar brez pevovodje, Ženskemu pevskemu zboru Prem pa je dirigirala Jelka Bajec Mikuletič. V finišu revije smo najprej slišali Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 Knežak pot taktirko Ane Celin Lenarčič, nato pa še Komorni dekliški zbor Vox Ilirica z Eleno Sedmak in Cerkveni mešani pevski zbor Zvon, kateremu je dirigirala Damjana Kinkela. Čisto za konec so vsi nastopajoči v en glas zapeli skupno pesem letošnjih revij po vsej Sloveniji, to je Privškovo Tam, kjer sem doma.
Tekst in foto: Igor Štemberger
