JAMSKI PRAZNIK ZNOVA OČARAL OBISKOVALCE
Tudi letos je v parku Škocjanske jame zadnja nedelja v maju že tradicionalno minila v znamenju prireditve Belajtnga. Jamski praznik je v Škocjanske jame znova pritegnil številne obiskovalce.
Jamski praznik Belajtnga, katerega tradicija sega v davno leto 1886, je mnogo več kot le dan odprtih vrat v Škocjanskih jamah. Na ta dan se družijo vsi, ki živijo in delujejo na širšem biosfernem območju, ki zajema občine Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka. Jamski praznik so v vaseh ob ponoru reke Reke takratni upravljavci prvič pripravili leta 1886, potem pa s presledki vse do leta 1946. Na ta dan so obiskovalce privabljale nove turistične poti, cenejši, organiziran prevoz iz Trsta in predvsem razsvetljena jama. Ker v tistem času jama še ni bila elektrificirana, so se ogledi vršili ob soju sveč, karbidovk in kosov magnezija. Med domačini se je zato za praznik prijelo ime »belajtnga« ali »belajtunga« iz nemške besede »Beleuchtung«, kar pomeni razsvetljavo, luč, osvetlitev. Praznovanje so v parku skupaj z domačini znova obudili leta 2007 kot dan parka Škocjanske jame.
Sprehod skozi osvetljeno jamo je tudi letos očaral blizu tisoč obiskovalcev, ki so se vanjo lahko brezplačno podali do 12. ure. »V jami smo bili že velikokrat, a se radi vedno znova vračamo. Vsak obisk je novo, drugačno doživetje,« so nam po prihodu iz jame pripovedovali navdušeni obiskovalci. Navdušenje je bilo še večje pri tistih, ki so Belajtngo in Škocjanske jame obiskali prvič.
Organizatorja, Park Škocjanske jame in Turistično društvo Škocjan, sta skupaj z domačini dediščinsko prireditev dopolnila s številnimi dogodki v Matavunu, Betanji in Škocjanu. Po praznični sv. maši so se na stojnicah ob zvokih Pihalnega orkestra Divača, pevske skupine Vasovalec iz Zarečice in harmonikaša Tadeja Tominca ter plesu senožeške skupine Srebrna predstavili lokalni pridelovalci in rokodelci, na pokušino so bile tudi stare lokalne jedi. Obiskovalci so si lahko ogledali več razstav, se sprehodili skozi etnološko, geološko in biološko zbirko v J'kopinovem skednju in Delezovi domačiji, kjer so najmlajši skozi igro sestavljanja geološkega zemljevida spoznavali geološko pestrost parka in okolice, biotsko pestrost Krasa pa so poustvarjali na delavnicah iz gline, kjer so izdelovali kale, suhe zidove in odtise gozdnih živali ter zapestnice s hroščema alpski kozliček in rogač. Na V'nckovem ognjišču pa so prisluhnili pravljicam, ki jih je pripovedovala Vesna Hrovatin.
Nič manj pestro ni bilo na matavunskem trgu, kjer so se spoznavali z veščino kraške suhozidne gradnje, si izdelali sovo ali netopirja in se preizkusili v gasilskih veščinah. Vzreditelja iz psarne Miliruj sta predstavila kraškega ovčarja, najstarejšo slovensko avtohtono pasmo, številne pa je očaral tudi nastop lipicancev. Kot se za praznik spodobi, je bilo poskrbljeno tudi za glasbo in ples, kot vsako leto so obudili tudi stari igri – tekmovanje v »škrovanju« in »briškuli«. Po srditem boju je prvo mesto v »škrovanju« zasedla ekipa Medica iz Naklega, drugo Jazbci, prav tako iz Naklega, in tretje Trava iz Vrhnike. V »briškuli« je slavil Matija Tonetov iz Matavuna. Vsem iskreno čestitamo in se že veselimo prihodnje Belajtnge.
Na Belajtngi so poleg omenjenih sodelovala še naslednja društva in zavodi: Vaško društvo Suhorje, Društvo kmetic sežanske regije, divaška enota Varstveno delovnega centra Koper, Kraško gozdarsko društvo in sežanska enota Zavoda za gozdove Slovenije, Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača, Zavod Dobra pot, sežanska območna enota Rdečega križa Slovenije skupaj s TKŠD Urbanščica, Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne Divača s podružnično šolo Vreme, Partnerstvo kraške suhozidne gradnje, Kulturno društvo Kras, Marko Vodopivec z razstavo umetniških del, Foto klub Sušec Ilirska Bistrica, Društvo ljubiteljev Lipicancev in PGD Divača. Za pestro ponudbo lokalnih dobrot in izdelkov pa so poskrbeli: Društvo proizvajalcev kraškega brinjevca, kmetija Jakopinovi iz Narina, kmetija Slavec iz Knežaka, David Gombač, Čebelarstvo Gombač iz Naklega in kmetija Jagodnik - Lačmanovi iz Kosez.
PŠJ
Foto: arhiv PŠJ
