Sončna majska sobota je člane ilirskobistriškega društva invalidov zvabila na ogled bližnje Istre.
S strokovnim vodstvom smo se namenili ogledati Savudrijo, Umag, Grožnjan, Sveti Petar v Šumi in Pazin.
Prijetna vožnja v lepem sončnem dnevu proti Kozini in naprej proti Savudrije je dala slutiti, da bomo odvrgli skrbi in uživali tukaj in zdaj v vsem lepem, kar nas obkroža.
Že prvi postanek v Savudriji – sprehod do svetilnika in ob morju v senci starodavnih borov nam je prijal pred jutranjo kavo.
Naša dobra volja se je stopnjevala ob slikoviti obali do Umaga. To je istrsko mesto, tudi najzahodnejše na Hrvaškem in ima zanimivo zgodovino. Sprehodili smo se skozi staro mestno jedro do tamkajšnjega muzeja, ki je urejen v srednjeveški palači, znani tudi kot Škofova palača.
Seznanili smo se z bogato zgodovino mesta in si ogledali določene arheološke zbirke. Pa ne samo to. V Umagu nam je Slovensko kulturno društvo Ajda pripravilo prisrčen sprejem in gostoljubje. V razgovoru so nas seznanili s številnimi dejavnostmi, ki jih izvajajo v društvu.
Na griču ob reki Mirni ponosno stoji srednjeveško mestece Grožnjan, istrsko zatočišče umetnikov. Najprivlačnejše znamenitosti kraja so staro obzidje, trdnjave, cerkve in spomeniki, katerih izvirna lepota se je ohranila do danes.
V središču Istre - Sveti Petar v Šumi – smo si privoščili pozno kosilo na kmečkem turizmu in kolikor je ostalo še časa, smo si z razlago tamkajšnjega župnika ogledali cerkev in samostan.
Mimo Pazina nas je pot vodila proti domu. Posebnosti mesta pa nam je živo opisovala naša vodička.
Polni lepih vtisov in dobre volje na vožnji proti domu ob pogledu na bujno zelenje na obeh straneh ceste se nam je utrnila Kosovelova pesem Kako lepo bi bilo romati vse življenje skozi zeleni gozd in se ne ustaviti…
Jožica Žibert
