Pred natanko osemdesetimi leti so okupatorjeve sile v Brkinih zagrešile okruten zločin: pobile 69 ljudi in požgale vasi Tominje, Podbeže, Zajelšje, Pregarje, Gabrk in Huje. Sovražnikov zločin nad civilnim prebivalstvom se je pričel že v sosednji Lipi 30. aprila, zločinski pohod s pobijanjem, plenjenjem in požiganjem domačij pa se je nadaljeval še v Sušaku, Fabcih in Podgori ter zaključil s pustošenjem po zgoraj omenjenih brkinskih vaseh na križni četrtek, 18. maja 1944.
Ob tej priložnosti so vaščani Tominj s predstavnikom vasi Ivanom Logarjem, Stanislav Zver, predsednik ZZB Pokrajinskega odbora za Južno Primorsko, in Občina Ilirska Bistrica pripravili spominsko slovesnost, ki je v Brkine privabila ljudi iz različnih koncev države.
Dr. Gregor Kovačič, župan Občine Ilirska Bistrica, se je v svojem nagovoru spraševal, kaj mora biti v človeku, da nad civilnim prebivalstvom zmore storiti tak okruten zločin, izpostavil pa je tudi problematiko nove različice zgodovinske resnice, ko posamezniki želijo z izkrivljenjem zgodovinskih dejstev upor proti okupatorju prikazati kot zgodovinsko zgrešeno dejanje ter poražence predstaviti kot branitelje pravega slovenstva. »Take poskuse potvarjanja zgodovinskih dejstev je potrebno vedno znova argumentirano in odločno zavrniti,« je opozoril.
Dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB NOB Slovenije, se je kot osrednja govornica komemoracije podrobneje dotaknila operacije Braunschweig, ki je pomenila čiščenje terena. Vodja operacije, ki je izvedel genocid nad civilnim prebivalstvom tega območja, je bil Odilo Globočnik, generalmajor slovenskih korenin, ki je postavil koncentracijska taborišča in krematorije v Nemčiji, na Poljskem ter v tržaški Rižarni. Ta prostor je bilo potrebno s strateškega vidika ohraniti brez gverilcev in upornega prebivalstva, partizani pa so dobro vedeli, da se bo treba za priključitev Primorske k matični domovini boriti do konca in tam, kjer je to ključno: v Trstu. Kot je dejala Jelušičeva, smo Slovenci del velikega zavezništva in poziv k miru mora biti slišan: »Spomin na naše prednike, ki so kot civilisti strahovito trpeli in bili žrtvovani, je del naše priprave na obrambo, varnost in mir. Poskrbimo za svojo varnost in zavzemajmo se za mir povsod drugod po svetu .«
Ob jubilejni obletnici tragičnega dogodka podelili dve priznanji
Srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije za predano in uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov narodno osvobodilnega boja slovenskega naroda, spoštovanja žrtev in ohranjanje kulturne dediščine narodno osvobodilnega boja ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog ZZB je prejel Jože Šlosel, priznanje praporščaku za uspešno in dolgoletno sodelovanje pa je romalo v roke Dejanu Dodiču.
Slovesne prireditve so se udeležili tudi podžupan Andrej Černigoj, člani Kulturno zgodovinskega društva Franc Rozman Stane, Klub brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre, Društvo TIGR Primorska ter častna straža Slovenske vojske. Zapel je Moški pevskei zbor Dragotin Kette pod vodstvom zborovodkinje Janjo Konestabo, program pa je povezovala Tjaša Kaluža.
Foto: Ladislav Zupančič in Sandra Zalar
