Še preden se vsi zapodimo s kosilnicami vseh mogočih vrst na naše zelenice in travnike, bi vas radi povabili k razmisleku, ali ne bi morebiti svoje zelenice ali travnika letos pokosili nekoliko kasneje, morda čez kak mesec, ko bodo trave že odvrgle svoje seme in bosta naša zelenica ali travnik čez leto ali dve zato veliko bolj pisana, kot sta zdaj, s tem pa bomo "uslugo" naredili tudi živalskemu svetu.
Če se vam zdi vaš travnik, zelenica z visoko travo in marjeticami neurejena, pa morda pustite rasti travam in cvetju le na manjšem delu, pasu zemljišča, s koso pa počakate na čas, ko bodo rastline odcvetele, odvrgle semena. Tudi v občinski upravi bomo zelene površine vzdrževali tako, da bomo na večjih travniških površinah (npr. Hrib svobode) ohranjali ali izboljševali biotsko pestrost. S košnjo na večini površine bomo počakali do približno sredine junija oziroma do takrat, ko bodo rastline odvrgle semena. Naj se najprej najedo čebele! Kar je sicer geslo, ki so ga ustvarili v Mestni občini Ljubljana, izvajajo pa ga že v številnih občinah.
Namreč, zgodnja košnja močno vpliva na pestrost rastlnskih in živalskih vrste na travniku, saj prezgodaj pokošene rastline ne utegnejo semeneti. S prezgodnjo košnjo dajemo prednost le ožji skupini rastlin, ki posledično postopoma prevzamejo celoten travnik. Zaman boste pomagali opraševalcem, če boste na svojo skrbno negovano trato postavili hotel za žuželke, zraven pa ne bo nobene restavracije zanje. Na tako osiromašenem travniku (zeleni puščavi) živi manj vrst žuželk in drugih živali, ki so hrana spet drugim skupinam živali (ptice, mali sesalci, netopirji in tako naprej), vse to pa ima širše posledice, ne nujno vezane le na travišča.
Travišča je ustvaril človek za pridobivanje krme (s košnjo ali pašo) in stelje za živino v zadnjič tisoč letih. Travišča pokrivajo skoraj petino
Slovenije, njihova površina pa se vztrajno zmanjšuje. Za številne tipe evropskih polnaravnih travišč je značilna velika diverziteta rastlin, žuželk in ptičev, prav tako pa nudijo pomembne ekosistemske storitve za človeka. A je takšnih travišč čedalje manj.
Ponekod v Evropi namreč travišč, kot jih poznamo pri nas, travnikov z visoko rastlinsko in živalsko pestrostjo, nimajo več. Lahko pa kupijo seme v vrečki in si travnik z marjeticami zasadijo. V zadnjih sto letih so se namreč površine trajnih in s tem tudi vrstno bogatih travišč v srednje-evropskem prostoru močno zmanjšale in postale so ene izmed najbolj ogroženih habitatov. Kot odgovor na drastično upadanje površin in biodiverzitete so večji del teh travišč vključili v prilogo I Direktive o habitatih. Predstavljajo t.i. Natura 2000 habitatne tipe, ki jih je
treba ohranjati z opredeljevanjem Posebnih ohranitvenih območij v okviru omrežja varovanih območij Natura 2000. Znaten delež jih je opredeljenih kot prioritetni habitatni tipi.
Razlog spreminjanja značilnih travniških združb in posledično njihovega ogrožanja je sprememba rabe travniških površin v dve poglavitni smeri. Prvo predstavljajo intenzivnejše oblike gospodarjenja, drugo pa opuščanje rabe ter zaraščanje v grmišča in gozdove. Posledica so siromašenje rastlinske vrstne sestave in biodiverzitete nasploh, kažejo pa se tudi v upadanju ekosistemskih storitev travniških habitatnih tipov, kot so npr. opraševanje in biološka kontrola škodljivcev.
