Zbudim se v sobotno jutro, 20. aprila 2024. Danes se s člani Strojnega krožka Burja in Društvom brkinskih sadjarjev odpravimo na strokovno ekskurzijo na skrajni sever Italije v Trentino in na Južno Tirolsko. Udobno se namestimo in prepustimo krmilo avtobusa poklicnima šoferjema, da nas peljeta mimo Benetk, Verone do Trentina.
Po jutranjem dremežu, ki ga občasno prekinemo z okrepčevalnimi postanki, prispemo do nasada jablan sadjarskega posestva pridelovalca Alexsandra Höllerja v dolini Vinschgau. Mladi lastnik nam ob spremljajoči degustaciji jabolk, kot so gala, pink lady, giga itd. razkrije nekaj družinskih ter agronomskih skrivnosti. Med drugim izpostavi delovanje domače zadruge, kjer se lahko pohvali z dobrim sodelovanjem v prid kmetijskega sektorja na danem območju. V nadaljevanju nam predstavi nekaj tehnik, kot je oroševanje pred pozebo, v višjih predelih doline namestitev grelcev v nasad (okoli 300 grelcev za hektar nasada). Smernice po katerih kmetuje družina Höller še najbolj spominjajo na našo integrirano pridelavo.
Po naravoslovnem delu se odpravimo v mesto Bolzano. Nekateri se posvetijo mestnim znamenitostim, nas peščica se usmeri proti arheološkem muzeju. Pritegne nas Ötzi, človeška mumija iz približno 32. stoletja pr. n. št., ki je bila odkrita v alpskem ledeniku na višini 3213 metrov, blizu meje z Avstrijo. Kako se je možu oziroma najstarejši človeški mumiji v Evropi uspelo ohraniti nekaj tisoč let, je verjetno snov za znanstvenike. Za nas pa ostane lastna presoja in domišlja, kako so se ohranila razstavljena oblačila in orodje.
Verjetno nam boste pritrdili, da je za nami dolg dan in se lahko odpravimo na večerjo in počitek. Nastanimo se v majhnem, prijetnem družinskem hotelu, kjer nas poleg toplega sprejema in dobre hrane čaka presenečenje. Mogoče bi rekli, da ni nič posebnega, je pa name naredilo vtis. Na lično pogrnjenih mizah so se odpirali meniji v nemškem in slovenskem jeziku. Naj me koklja brcne, če to ni dobrodošlica!
Naslednjega dne se odpravimo do vinogradniške kmetije in kleti Sankt Quirinus na Južnotirolski vinski cesti. Tu nas pričaka družina, ki spoštljivo posluša trto ter sledi vinskem trgu. Če smo za sadjarsko kmetijo rekli, da nas spominja na integrirano pridelavo, bi pri tej rekli, da gre v nekaterih segmentih za biodinamično kmetovanje ter biotično varstvo rastlin. Kljub zgodnji uri smo bili deležni ogleda kleti in pokušine izbranih vin. Tudi tukaj skušajo mladi prevzemniki ohraniti družinsko tradicijo ter slediti novim izzivom na področju vinogradništva in vinarstva.
Poslovimo se in zapeljemo do Trenta (latinsko Tridentum, mesto treh zob), mesta v dolini reke Adiže. V sončnem dnevu občudujemo arhitekturne znamenitosti, kot so stolnica svetega Vigilija, trg ob stolnici z renesančnimi stavbami s freskami in poznobaročnim Neptunovim vodnjakom (Fontana di Nettuno) ter gradu, Castello del Buonconsiglio.
Sledita še kosilo in kramljanje ob italijanskem espressu. Ostanem nam še vožnja do doma, ki pelje skozi idilično obdelane kmetijske površine in čudovito naravo. Ostaja tudi želja, da se še kdaj odpravimo na podobno potovanje.
Zapisala: Dragica Marković, izpostava oddelka za kmetijsko svetovanje Postojna
