Prva prijateljstva se stkejo v osnovni šoli. Prve ljubezni se dogajajo med sošolci.
Leta 1977 smo vstopili skozi šolska vrata OŠ Dragotina Ketteja. Takrat je bilo zelo veliko otrok in tudi veliko oddelkov posameznega razreda. V našem 8. b smo bili učenci iz »mesta – Bistrica« in okoliških vasi. Vseh osem let smo bili učenci zelo povezani. Kot vsi smo se tudi mi dogovorili, da se bomo redno srečevali. Prvo naše srečanje je bilo že takoj prvo soboto v septembru, ko smo se vsi zbrali kar pred osnovno šolo DK in si hiteli pripovedovati kako nam je v srednji šoli. Naše poti so se razhajale in naslednje srečanje je bilo šele čez deset let. In kot je povsod navada, se tudi nas ni veliko zbralo. Z nekaterimi sošolci sem se več srečevala kot z drugimi in tako je padla ideja, da se ponovno dobimo. Drugo srečanje je bilo po devetnajstih letih končane osnovne šole in zbralo se nas je res lepo število.
Vsako leto smo starejši in radi smo skupaj. Zadnjih petnajst let se dobivamo vsako leto. Vedno smo se zbrali na večerji ali v domačem kraju ali v kraju, kjer živi nekdo od sošolcev. Leta 2020 smo se dobili zadnjo soboto v februarju preden so vse zaprli zaradi covid situacije, kot da bi vedeli, da nas večina zaradi zaprtja ne bo praznovala »Abrahama«, smo se zabavali vsi skupaj do jutranjih ur. Letos sem skupaj s sošolcem Leopoldom in sošolko Nejo organizirala celodnevni izlet v Goriška Brda. Sošolec Damjan je kot vedno poskrbel za glasbene utrinke in tako smo v avtobusu ob zvokih kitare prepevali pesmi naše mladosti. Naš sošolec Peter pa vedno poskrbi, da s svojim fotoaparatom ujame vse spomine. Kljub prigodam z avtobusom (zamenjali smo kar tri), je bil naš izlet nepozaben.
Naslednje leto bo štirideset let od kar smo zapustili šolske klopi. Praznovali bomo na dvodnevnem izletu v Prlekijo. Vsi se že veselimo ponovnega snidenja…
Naš 8. b
