OB 30. OBLETNICI KOČE NA KOZLEKU ŽIVAHNO ZA PRAZNIK DELA
Planinsko društvo Podgora zgledno skrbi za kočo in obiskovalce Kozleka, ki se mu obetajo nove informativne table in kamera za obogatitev turistične ponudbe
Na 67. prvomajskem srečanju na Kozleku se je zbrala lepa množica ljudi, ki so skupaj s Planinskim društvom Podgora obeležili 30. obletnico koče na Kozleku.
V začetku je vse zbrane pozdravil župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič, ki je poudaril, da je vsako delo častno in ga moramo opravljati s strastjo, organizatorjem pa je ob okroglem jubileju v zahvalo izročil pršut.
Direktorica TIC Ilirska Bistrica Maja Uljan je napovedala razvoj turistične dejavnosti s postavitvijo informativnih tabel na vhodnih poteh v Jablanici, Trpčanah in Kuteževem, s katerimi bodo predstavili naravno in kulturno dediščino doline reke Reke. Razgledno točko Kozleka pa bo obogatila tudi kamera, ki bo tako kot na Sviščakih in Snežniku, obiskovalce ažurno obveščala o aktualnih razmerah.
Aktualni predsednik Planinskega društva Podgora Jadran Šetina se je zahvalil sedanjim in nekdanjim članom društva ter vsem podpornim članom, ki so pomagali pri ohranjanju tradicije. Posebno zahvalo pa je izrekel tudi donatorjem in sponzorjem, ki so omogočili izvedbo osrednjega dogodka ob letošnjem prazniku dela in vsem obiskovalcem Kozleka.
Obiskovalci so v uvodu slišali pesem zvestega pohodnika Stojana Boštjančiča, Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica je ob tej priložnosti izdalo spominsko razglednico, učenci Osnovne šole Podgora Kuteževo so predstavili najboljše izdelke natečaja z naslovom Moj Kozlek, organizatorji so pripravili srečelov z bogatimi nagradami, za dobro voljo in polno plesišče pa so poskrbeli člani Ansambla Snežnik.
Sprehod skozi obdobje zadnjih treh desetletij, ki ga je podrobno orisal Marijan Prosen, eden izmed pobudnikov in glavnih akterjev koče na Kozleku, in sta ga zbranim predstavili članici Planinskega društva Podgora Ana Šetina in Petra Sedmak Strle, povzemamo v nadaljevanju.
Zamisel o zavetišču na vrhu Kozleka je dozorela že leta 1989
Prva ideja o ustanovitvi planinske skupine se je porodila 7. julija 1989 v gostilni na Betuli, ko so izvolili prvega predsednika Slavka Jaksetiča in upravni odbor. Njihov glavni cilj je bila gradnja zavetišča oz. koče na Kozleku, zato so nemudoma pričeli s pridobivanjem soglasja in do septembra so uspešno pridobili vsa potrebna dovoljenja.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so se znašli pred prvo oviro, a niso oklevali. Odprli so bančni račun in vsak je nekaj prispeval. Račun pa so uspešno polnili tudi z zaslužkom od triizmenskih dežurstev v planinskem domu na Sviščakih. Spomladi so na mestu, kjer danes stoji koča, že posekali grmičevje in borovce.
Temeljni kamen so odkrili leta 1990
1. maja 1990 je bil postavljen temeljni kamen za kočo. Na Kozleku se je zbralo okrog 80 pohodnikov, med njimi tudi kuharici Ivanka iz Jablanice in Mara iz Ilirske Bistrice, ki sta veliko pomagali. Istega leta je bil odobren gradbeni les in že junija je bil pod vrhom Kozleka tudi prvi tovornjak tatra s šoferjem Jožetom Prosenom.
Leta 1991 so potekale številne aktivnosti. Za prevoz materiala na vrh je Jože Iskra priredil svoj traktor tako, da so lahko vozili po dva soda materiala. Vsaka pot je trajala približno eno uro. Do 1. maja so naredili temeljno ploščo in pod vodstvom mojstra Roberta že sezidali obodne zidove pritljičja. Takrat je delo za nekaj mesecev prekinila osamosvojitvena vojna a v septembru so že uspeli zgraditi še medetažno ploščo. Aprila 1991 je z izkupičkom od prirejenega plesa gradnji koče pripomogla tudi mladina iz Podgore.
V tretjem gradbenem letu so naredili ostrešje. Tistega prvega maja je na Kozleku 300 planincev nagovoril g. Vojko Čeligoj, predsednik PD Snežnik. Kritino so za dobro ceno kupili v Italiji in junija 1992 je bila koča pod streho, konec leta pa je dobila še stavbno pohištvo.
Naslednje leto so načrtovali otvoritev koče, zunanjost koče jim je sicer uspelo urediti z ladijskim lesenim opažem, pri ureditvi notranjosti pa se je zataknilo. V takšnem stanju je kočo 1. maja 1993 ugledalo 400 planincev, ki so jih člani planinske skupine prvič razveselili s toplim čajem.
Po zgledu Podgorske mladine je tudi Jože Iskra organiziral ples s skupino Parni Valjak na Mlaki v Zabičah. Dogodek je bil tako uspešen, da so z zbranimi sredstvi lahko začeli urejati notranjost koče. Delo jim je šlo dobro od rok in 27. aprila 1994 je bilo vse pripravljeno za otvoritev.
Slovesna otvoritev koče s Triom Jožeta Jenka
Poskrbeli so za jedačo in pijačo, glasbo, uredili okolje, izdelali žige koče, vrha in prvi poštni žig, natisnili pa so tudi prvo razglednico in spominsko dopisnico koče na Kozleku. Že zjutraj so se vile kolone ljudi proti vrhu. Ob uradni otvoritvi so zbrane nagovorili tedanji predsednik planinske skupine, predsednik medobčinskega odbora PD Primorske, predstavnik planincev Devin in predsednik PD Snežnik g. Vojko Čeligoj. Slednjemu je bila zaupana simbolična otvoritev koče.
Program je povezoval Danijel Cek, za recital pesmi sta poskrbeli učenki OŠ Dragotina Ketteja, kulturni program pa so popestrili učenci OŠ Podgora Kuteževo in Vasovalci. Ob ubranih zvokih Tria Jožeta Jenka, ki se je pozneje preimenoval v Ansambel Snežnik in dobremu vzdušju se je vse do večera na Kozleku veselilo več kot 1000 obiskovalcev.
Od gradbincev do oskrbnikov
Takratni planinci Robert Grlj, Ivan Sedmak, Milan Pugelj, Jože Iskra, Mirko Vrh, Marijan Prosen, Tomaž Prosen, Andrej Štemberger in Evgen Rojc so najprej postali gradbinci po otvoritvi pa še nedeljski prostovoljni oskrbniki koče na Kozleku.
Nadgradnja zatočišča skozi leta
Ob prvi obletnici koče je številne pohodnike zabaval Ansambel Snežnik, ki je takrat predstavil prvo kaseto. V koči se je pokazala potreba po kuhinji, zato so v ta namen obzidali cisterno za vodo in nad njo dogradili kuhinjo, ki je bila končana leta 1996. Leto za tem so v kuhinji montirali vodo z improviziranim hidroforjem in na streho postavili sončne celice, do leta 2003 pa so uredili še klet, prostor pod stopnicami, fasado z izolacijo, teren pod kočo z ograjo in dodali še nekaj zunanjih miz.
Ker pa koča zares zaživi šele s planinci, so bile za dostop narejene razne pešpoti. Kočo na Kozleku, ki je postala postojanka Evropske E6 ter Poti kurirjev in vezistov, na ta račun namreč obiščejo številni predvsem tuji pohodniki.
Ob prvi okrogli obletnici, 1. maja 2004, tu ni visela samo slovenska zastava, ampak je bila prvič izobešena tudi zastava Evropske unije. V letih, ki so sledila, je bila urejena in obnovljena električna napeljava, preurejeno je bilo podstrešje in izgrajena je bila nova drvarnica.
V koronskem času je dogajanje na Kozleku malo zamrlo, v januarju 2021 pa so uresničili dolgoletno željo in ustanovili Planinsko društvo Podgora.
