Na Ilirskobistriškem se je nesnovna kulturna dediščina veščina oblikovanja različnih vrst papirja v dovršeno izdelane predmete, ki posnemajo naravno podobo rož in rastlinja, negovala predvsem pri običaju vizite in tradiciji škoromatov, najstarejših omenjenih maskah na Slovenskem.
Pokrajinski muzej Koper, enota Ilirska Bistrica v sodelovanju z zunanjimi sodelavci že vrsto let prireja delavnice izdelovanja papirnatih rož iz krep papirja, kjer se rokodelska in obrtniška znanja predstavijo širši skupnosti in so obenem priložnost za prikaz ročnih spretnosti in prenašanje znanja na mlajše rodove.
Mateja Kakež iz PMK, enota Ilirska Bistrica je zato v Domu na Vidmu organizirala delavnico z naslovom Papirnata čarovnija in k udeležbi pozvala mojstrice iz celotne Slovenije in širše. Odziv na delavnico, ki se je odvijala ravno ob času, ko so fantje iz generacije 2006 kot mladi vojaški obvezniki slavili tradicijo vizite, je bil velik, saj je bila paleta mojstric udeleženk razpršena na celotno državo in celo v sosednjo Italijo.
Svoje mojstrstvo izdelave cvetličnih umetniških aranžmajev so predstavile Marica Rupnik (Senožeče), Razvojno združenje Repentabor, Mira Kelemen (Prebold), Kulturno društvo Vednocvet (Rogaška Slatina), Vranske rož'ce, Dragica Vrhovnik (Kamnik), domače barve pa so zastopale mojstrice obrti Jerica Strle, Janja Strle, KETŠD Harije, KD Tuščak in Helena Valenčič.
Na delavnici so bile na ogled gerbere, spomladanske češnje, vrtnice, ranunkule, telohi, žafrani, zvončki, trobentice, marjetice, kale, nageljni, hortenzije, ciklame in lokvanji. »Ni rože, ki je ne bi delala,« nam zaupa Dragica Vrhovnik, ki se rada udeležuje delavnic, kjer svojih veščin uči tudi druge udeleženke. »Največ odnesemo z razstav in delavnic, kjer ena drugo učimo in vidimo, kako se kaj naredi.«
Kako se negujejo dobri medsosedski odnosi sta nam predstavili članici Razvojnega združenja Repentabor, kjer po običaju s papirnatimi rožami okrasijo kolono za kraško ohcet, prireditev, ki temelji na zgodovinskih in etnoloških zapisih kraških ljudskih ženitovanjskih šeg iz druge polovice 19. stoletja. V Ilirski Bistrici se je njihovo društvo predstavilo s sončnicami.
Cvetne aranžmaje, ki so jih pripravile udeleženke delavnice, so prave umetniške stvaritve, ki si jih boste lahko od sredine maja pa vse do septembra ogledali na gradu Prem.
Prve papirnate rože so narejene v Angliji
Izdelovanje suhega cvetja je bilo znano v 1. polovici 18. stoletja v Angliji, od koder se je veščina razširila po Evropi in v 1. polovici 19. stoletja dosegla tudi naše kraje. Sprva je bila dejavnost znana le med mestnemu prebivalstvu, od srede 19. stoletja pa je izpričana tudi med kmečkim prebivalstvom na Slovenskem.
Papirnate rože so izdelovali iz raznovrstnega papirja in žičnatih opor. Cvetne in stebelne liste so iz papirja izrezovali s škarjami ali redkeje izsekavali s posebnimi železnimi izsekači in jih nato barvali ter tudi povoščili, da bi bili obstojni. Rože so izdelovali še iz raznobarvnega krep (gubanega) papirja. Pri njihovi izdelavi so se uporabljale različne tehnike oblikovanja papirja, kot so na primer prepogibanje, svaljkanje, raztezanje, gubanje, kodranje, nabiranje, zarezovanje, itd. Posamezni izdelovalci umetnih cvetlic te načine uspešno prenašajo v današnji čas.
Njihove izdelke odlikujejo natančnost izdelave cvetov, oblikovno in barvno prilikovanje podobam naravnih cvetic, kakor tudi znanje o likovno-estetskem oblikovanju cvetic v historično izpričane aranžmaje, uporabljene ob vsakdanjih in prazničnih priložnostih.
Papirnato cvetje kot okrasje ob različnih šegah in cerkvenih praznikih
Uporaba papirnatih rož je bila povezana z navadami krašenja ob koledarskih šegah, šegah življenjskega kroga ter praznikih cerkvenega leta. Najpogosteje so oblikovali papirnate rože v šopke, ki so jih na primer nosili ženini in neveste ter svatje ali pa vojaški naborniki. S papirnatimi rožami, ki so jih spletli v vence ali kite, so ob cerkvenih praznikih krasili notranjost in zunanjost cerkva, kapelic in drugih sakralnih znamenj. V domovih so bile z njimi okrašene svete podobe in bogkov kot. V kombinaciji z naravnim rastlinjem so papirnate rože spletali tudi v nagrobne vence.
Znanje in veščine o izdelovanju papirnatih rož so se na Slovenskem v preteklosti prenašale od izdelovalke do izdelovalke z zgledom in ustnim izročilom.
Zaradi obstojnosti in pisane dekorativnosti so bile papirnate rože ustrezen umeten nadomestek za naravno cvetje zlasti v času, ko ni bilo na voljo dragega svežega cvetja. Svoj razcvet so papirnate rože doživele med 1. in 2. svetovno vojno, njihovo izdelovanje pa je bilo v kmečkem okolju do 2. svetovne vojne tudi domača obrt.
Znanje izdelovanja papirnatih rož je bilo razširjeno po vsem slovenskem ozemlju, najdlje pa se je ohranilo v severovzhodnih predelih Slovenije. Po 2. svetovni vojni je izdelovanje papirnatih rož zaradi pojava umetnih rož iz plastičnih materialov močno upadlo. V prvem desetletju 21. stol. pa se je zanimanje za izdelavo papirnatih rož pod vplivom turističnih društev in organizacij ter obrtnih organizacij spet povečalo.
Vir: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00009.pdf
