V začetku aprila smo člani skupine Spoznavaj svet in domovino pri društvu UTŽO obiskali Solkan, predmestno naselje Nove Gorice. Mi smo ga doživeli kot prijetno naselje ob smaragdni Soči, ki ga varujeta Sabotin in Skalnica (Sveta gora).
Najprej smo se srečali z Gorazdom Humarjem, ki je odličen poznavalec mostov. Z njim smo se spustili do svetovnega rekorderja, kamnitega železniškega mosta - solkanskega mosta, ki se pne nad Sočo. Naš vodnik nam je na nazoren način opisal priprave in gradnjo mosta, ki po več kot stotih letih (1906) slovi po najdaljšem kamnitem loku na svetu, ki meri 85 metrov. Kamen, izredne kvalitete, je iz Nabrežine. Most je še vedno v svoji funkciji, čeprav je bil med prvo svetovno vojno porušen. Nad lokom je bila litoželezna secesijska ograja, edina izven Dunaja! Soški potapljači so dvignili na površje nekaj njenih delov. Gorazd Humar jo je predstavil v goriškem muzeju. Škoda, da ni most primerno valoriziran in predstavljen tako doma kot po svetu!
Solkan je že v 19. stoletju postal znan po odličnih mizarjih. Razvoj Gorice je ponujal tržišče, zaledje pa surovino za izdelavo pohištva. Materialne dokaze hranijo v solkanskem Mizarskem muzeju. Z zgodbami iz življenja in dela mizarjev jih popestrita Jožko Markič in Miran Brumat. Muzej letos praznuje 10. obletnico. V pritličju je mizarska delavnica z bogata zbirko orodja in pripomočkov. V nadstropju je prikazano obdobje po drugi svetovni vojni, ko je namesto delavnic nastajala lesna industrija, ki je dosegla višek s tovarno MEBLO, ki je obvladovala tržišča do Egipta. V tem delu je razstavljeno tudi pohištvo, oziroma dvojček tistega, ki so ga poslali Titu.
Tradicijo kakovosti in ustvarjalnosti roda solkanskih mizarjev prenaša Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan (RIRDS, 2012…). Organizirajo delavnice, predavanja, strokovne ekskurzije, obiskujejo svoje člane, sodelujejo s sorodnimi društvi, z vzgojno, izobraževalnimi ustanovami. Postavili so spominska obeležja na hiše, kjer so bile mizarske delavnice. Sodelujejo na razstavah. Izdali so bogat zbornik, ob 20. obletnici (Prejeli v dar!).
Pod vodstvom turistične vodnice Evelin Bizjak smo »obhodili« še samo naselje. Kraj ima podobo s prve četrtine 20. stoletja, čeprav je leta 2001 praznoval 1000. obletnico prve pisne omembe. Med 1. svetovno vojno je bil skoraj do tal porušen. Arhitekt Maks Fabijani je najprej načrtoval široke prometnice proti Gorici. Imel je v mislih razvoj sodobnega središča, medtem ko naj bi manjša naselja postajala goriška predmestja. Nova vojna. Gorica zgubljena. Novi načrti – gradnja Nove Gorice, usmerjenost na vzhod, v Jugoslavijo. Hodimo po tem Solkanu: odpirajo se neki novi trgi, nova znamenja, nova imena. Nekaj starejših pomnikov še lahko vidimo: stolpiče starega »gradu«, več vil, podeželski dvorec, Bartolomei, iz 18. stoletja, ki hrani bogato dediščino in je danes sedež Goriškega muzeja. Priporočamo ogled Solkana!
Marija Gaberšnik, mentorica SSD
