· platnica izposojevalne knjige šolske knjižnice iz premske ljudske šole,
· redovalnica premske ljudske šole iz leta 1893,
· zapis pridnih in pohvalnih učencev iz premske ljudske šole iz leta 1880,
· šolski zapisnik za enorazredno ljudsko šolo na Premu.
Stavba nekdanje premske osnovne šole; foto: Aneja Rože (maj 2021)
Podarjeni dokumenti so dragoceni zgodovini viri iz premske ljudske šole.
Pismenost in izobrazba kmečkega prebivalstva sta od sredine 18. stoletja dobivali čedalje večji pomen za družbeni in gospodarski razvoj podeželja. Temeljni kamen za vzpostavitev podeželskega osnovnega šolstva je bila uvedba splošne šolske obveznosti leta 1774. Zaradi številnih težav, s katerimi se je podeželje soočalo pri ustanavljanju šol, so se šole mnogokje odpirale šele v 19. stoletju.
Na območju današnje ilirskobistriške občine začetki državnega osnovnega šolstva segajo v leto 1814, ko je bila ustanovljena trnovska trivialka. Leta 1826 je sledila ustanovitev premske trivialke. Za njeno ustanovitev je bil zaslužen premski vikar Peter Aleš. Ob opravljanju duhovniškega poklica se je zanimal še za kmetijstvo, ki je bilo ob gozdarstvu in žagah glavna gospodarska panoga prebivalcev današnjega območja ilirskobistriške občine. Zavedal se je, da je za njegov napredek treba poskrbeti za pismenost prebivalstva, saj bodo lahko le opismeni kmetje brali in razumeli priporočila o kmetovanju. Za šolske prostore namenil stavbo premskega vikariata. Prvi učitelj, ki je poučeval premske učence, je bil neki J. Pian.
S tretjim državnim ljudskošolskim zakonom iz leta 1869 se je premska ljudska šola spremenila v ljudsko šolo. Od sprejetja ljudskošolskega zakona leta 1869 so na njej lahko poučevali le učitelji in učiteljice, ki so bili šolani na učiteljiščih.
V premsko ljudsko šolo so bili všolani otroci iz vasi Prem, Smrje, Kilovče, Bitnja (vas takrat še ni bila razdeljena Dolnjo in Gornjo Bitnjo), Čelje in Janeževo brdo. Ti kraji so skupaj s hišnimi številkami in razdaljo do šolske stavbe zapisani tudi v podarjenem zapisniku premske ljudske šole. Tisti otroci, ki so bili preveč oddaljeni od šolske stavbe, v šolanje niso bili vključeni. Kar je na primer pomenilo, da vsi otroci iz Čelj niso obiskovali premske ljudske šole. Nekateri otroci so se šolali tudi v Trnovem ter celo v Ljubljani in v Gorici. V šolskem zapisniku sledi seznam otrok iz všolanih vasi, ki so bili za šolo ugodni od šolskega leta 1867/68 do šolskega leta 1888/89. Iz zapisnika je razvidno, da vsi otroci niso vstopali v šolo s sedmim letom starosti, temveč tudi kasneje, z osmimi ali celo z devetimi leti. Nekateri tudi prej. Nekaj otrok je pred začetkom obiskovanja šole ali v času šolanja umrlo. V šolski zapisnik so zapisali tudi ponavljanje razredov.
Otroci s posebnimi potrebami so bili šolanja opravičeni. Tako je na primer za eno od učenk, ki je bila ugodna za pouk v šolskem letu 1868/69 zapisano »ni pri pravem umu, zastran tega od obiskovanja šole oproščena.« Za neko drugo učenko, ki je bila za šolo ugodna v šolskem letu 1869/70 zapisano, da je »zastran bolezni na očeh in na nogi od obiskovanja šole oproščena.« V šolskem zapisniku izvemo tudi poklice očetov, za šolo ugodnih otrok. Večina je bila kmetov, nekaj pa jih je opravljalo na primer poklice zidarja, čevljarja, ključavničarja, mizarja, klobučarja … Z razliko od danes se je prvi šolski dan začel na začetku meseca novembra.
Na koncu šolskega zapisnika je takratni učitelj Matija Rant (poučeval je med letoma 1878 in 1885) zapisal pregled obiskovanja pouka za posamezno šolsko leto. Tako na primer izvemo, da je pouk na začetku šolskega leta 1880/81 obiskovalo 168 otrok, v šolskem letu 1881/82 165 otrok in naslednjo šolsko leto 173 otrok. Čez štiri leta je premsko ljudsko šolo obiskovalo 187 otrok, leta 1897 pa kar 229 otrok.
Šolski zapisnik za enorazredno ljudsko šolo na Premu in platnica izposojevalne knjige šolske knjižnice iz premske ljudske šole.
Zaradi velikega števila učencev, ki so bili vpisani na premsko ljudsko šolo, je pouk nedvomno potekal v dopoldanskem in popoldanskem času, učenci so bili razdeljeni na nižji in višji oddelek, po letu 1880 pa celo na štiri oddelke. Kot izvemo iz redovalnice iz časa poučevanja Petra Cebina (poučevati je začel leta 1885), so predmetnik učencev sestavljali naslednji predmeti: nravnanost, veroznanstvo, slovenski jezik (branje, slovnica, spisje), nemški jezik (branje, slovnica, spisje), številjenje in oblikoslovje, prirodoznanstvo, zemljepisje in zgodovina, pisanje, risanje, petje, telesne vadbe in ženska ročna dela. Ocene so bile opisne. V redovalnico se je zapisovala tudi odsotnost od pouka. Učenci, ki so se posebej izkazali v šoli, so bili vsaj v času poučevanja Matije Ranta, pohvaljeni in nagrajeni.
Premska ljudska šola je do leta 1895 je delovala kot enorazrednica, nato je bila je spremenjena v dvorazrednico. V ta namen je bila šolska stavba tudi povečana. Gradbena dela so se končala leta 1897. Takrat je šolska stavba verjetno dobila današnjo podobo.
Platnica izposojevalne knjige je verjetno mlajša, saj je na njej s svinčnikom zapisano šolsko leto 1919/20. To je bil čas, ko je območje današnje ilirskobistriške občine spadalo že de facto pod Kraljevino Italijo.
Gospod Matija Renko podpisuje vhodni obrazec za donacijo dokumentov.
Občina Ilirska Bistrica se donatorju predmetov najlepše zahvaljuje za podarjene dokumente. Njihova vsebina je izrednegaa pomena ne le za pripravo stalne razstave o zgodovini šolstva na Ilirskobistriškem, temveč tudi za poznavanje celotne zgodovine današnjega območja občine Ilirska Bistrica in širše.
Več o premski osnovni šoli v času 19. stoletja si lahko preberete v prispevku Šolski živžav na Premu: Premska osnovna šola od ustanovitve do začetka 20. stoletja, ki je dostopen na povezavi: https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/3996. (Opomba: na strani 113 je prišlo do vsebinske napake: Matej Frelih je bil premski župnik med letoma 1865 in 1870).
Zapisala: Aneja Rože, mag. zgod.,
Občina Ilirska Bistrica
