Zvečer, 8. marca, smo obiskovalci napolnili veliko Kettejevo dvorano, Žnideršičevo dvorano in veliko vežo Doma na Vidmu. Torej smo na najboljši mogoči način, vsi skupaj - vsi zaslužni za njeno ustanovitev, za njeno delovanje in za njeno današnjo uspešno zgodbo skupaj z vsemi, ki se zavedamo njenega pomena za lokalno skupnost – proslavili 20. rojstni dan Gimnazije Ilirska Bistrica.
»V naši občini smo 40 let po prvem poizkusu ustanovitve srednje šole, ki je propadel že v prvem letu njenega delovanja, govorili, da nimamo nobene srednje šole in da nas država zapostavlja. Dejstvo pa je bilo, da smo sami na tem področju naredili premalo.
Ko sta v letu 2003 občinska uprava in občinski svet sprejemala odločitev, da moramo tudi na področju srednje šole narediti korak naprej, smo se zavedali, da bo glavno finančno breme pridobitve srednje šole padlo na našo občino in ne na državo. Klub temu smo se resno lotili problema in smo v slabem letu intenzivnega dela pridobili sklep takratnega ministra za šolstvo, gospoda Slavka Gabra, da bosta v letu 2004 pričela v Ilirski Bistrici delovati dva dislocirana oddelka gimnazije postojnskega šolskega centra pod pogojem, da bomo uredili prostore v nekdanji vojašnici in bo dovolj vpisanih dijakinj in dijakov za dva oddelka. Že 1. septembra 2004 je šola začela nemoteno delovati na novi lokaciji v Ilirski Bistrici v sodobno urejenih prostorih.« Tako se je prizadevanja za ustanovitev in same ustanovitve šole na slovesnosti spominjal takratni župan Anton Šenkinc, ki se je zahvalil tudi Elidu Bandlju, takratnemu državnemu sekretarju Republike Slovenije na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.
Tudi ravnateljica Šolskega centra Postojna Helena Posega Dolenc, ki je 22. septembra 2004 ob uradni otvoriti dislocirane enote v Ilirski Bistrici prerezala trak, je poudarila, da je bistriška gimnazija svoja vrata odprla ob zelo močni podpori takratnega vodstva lokalne skupnosti in tudi ob podpori ministrstva za izobraževanje. Povedala je, da se je število dijakov v programu gimnazija v prvih letih povečevalo, s spremembo vpisnih interesov, pa tudi z manjšimi generacijami pa je zanimanje za splošno izobraževanje upadlo, kar je bil dodatni motiv za to, da so v šolskem letu 2009/2010 programu gimnazije pridružili še program tehnik računalništva.
Vsem zaslužnim za ustanovitev in začetek delovanja šole smo se na pobudo župana dr. Gregorja Kovačiča zahvalili z gromkim aplavzom vsi v dvorani, med njimi predstavniki koprske enote zavoda za šolstvo Tamara Maleševič, vodja kabineta predsednice republike Ula Tomaduz, ostali predstavniki Občine Ilirska Bistrica in sosednjih. »Treba je imeti vizijo, odločnost, pogum in trdo je treba delati ter doseči konsenz v lokalni politiki v povezavi z državno politiko, ki o vsem odloča. Gimnazija je tako pomemben del lokalne skupnosti, da si občanke in občani ne znamo predstavljati, kako bi bilo, če gimnazije tukaj ne bi bilo. Poleg skrbi za formalno izobraževanje je šola zelo vpeta v družbeno dogajanje v naši občini, v organizacijo različnih prireditev in dogodkov in z različnimi projekti. Občina Ilirska Bistrica ji bo vedno stala ob strani,« je napovedal župan dr. Gregor Kovačič.
Pozdrave ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Darja Felde je na oder Doma na Vidmu prinesla direktorica direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih mag. Branka Hrast Debeljak, ki je dijakom in učiteljskemu kolektivu čestitala in zaželela uspešno delo tudi v prihodnje.
Danes Gimnazijo Ilirska Bistrica vodi mag. Sonja Škrlj Počkaj, ki se je za vodenje šole, za dosežene uspehe in ustvarjanje okolja, v katerem se vsi dobro počutijo, zahvalila tudi svojim predhodnikoma, Bojani Rosina Simonič, vodji Gimnazije Ilirska Bistrica med letoma 2004 in 2010, ter Gorazdu Brnetu, vodji šole med letoma 2010 in 2022.
»Prvega septembra 2004 nam je bila, prvemu, majhnemu, učiteljskemu zboru in šestinštiridesetim dijakinjam in dijakom prve generacije gimnazijcev dana možnost, da začnemo v Ilirski Bistrici pisati zgodovino srednje šole. Vodili so nas pogum, strpnost in pozitivna naravnanost. Da ob tem delamo tudi kvalitetno in strokovno, so nam že čez štiri leta pokazali rezultati naših dijakov na splošni maturi, povrhu smo dobili še našo prvo zlato maturantko.
V šolskem letu 2009/2010 smo začeli na šoli, poleg programa splošne gimnazije, izvajati še srednješolski strokovni izobraževalni program tehnik računalništva, za katerega so se na našem širšem območju pokazale potrebe in interes. Tudi na tem programu smo takoj, s prvo generacijo, dobili zlatega maturanta,« je med drugim povedala mag. Sonja Škrlj Počkaj.
Sledil je program z interpretacijo dijaške poezije in z duhovito uprizoritvijo šolskega vsakdana, ki so ga na klopci pred gimnazijo odigrali dijakinja, mama dijakinje in nekdanji profesor, sledil pa je venček slovenskih popevk, ki jih je ob glasbeni spremljavi dijakov in pod taktirko profesorice glasbene umetnosti Tjaše Poklar odpel pevski zbor, sestavljen iz dijakov in dijakinj ter nekdanjih in današnjih profesorjev in profesoric.
Slovensko himno je zapel Gregor Volk, program pa sta povezovali profesorici slovenskega jezika Katja Koren Valenčič in Tadeja Logar Surina.
Večer smo nekdanji in današnji dijaki in dijakinje, profesorji in profesorice in vsi ostali nadaljevali za bogato za bogato obloženimi in okrašenimi mizami. Vso pogostitev, vse dobrote in dekoracijo so pripravile profesorice same. Iskrene čestitke tudi za to, sicer pa
srečno gimnazijcem, računalniškim tehnikom in profesorskemu zboru tudi naslednjih (vsaj) 20 let!
Posnetek prireditve si lahko ogledate nocoj, 12. marca, in v četrtek, 14. marca, obakrat ob 20. uri na TV Galeja. Za snemanje prireditve in vso tehnično pomoč sta poskrbela profesorja Nejc Konjevič in Klavdij Logar z dijaki.
(Foto: Blaž Lenček in Dragica Jaksetič)
