Slovenija je država, ki je bogata tako s kulturnimi potmi Sveta Evropi kot tudi z raznimi tematskimi poti, ki so prepredene po njenem ozemlju po dolgem in počez. Kulturne poti Sveta Evrope, med katerimi je pri nas najbolj znana pot svetega Martina, so tiste evropske poti, ki imajo pridobljen poseben certifikat. Svet Evrope ga podeljuje mrežam, ki promovirajo skupno evropsko kulturo, zgodovino, kolektivni spomin in vrednote. Tematske poti pa lahko razumemo kot osnovno obliko dediščinske komunikacije na prostem, ki kot glavno sredstvo komuniciranja uporabljajo že obstoječe elemente kulturne krajine.
Občina Ilirska Bistrica kot podopisnik namere za ustanovitev združenja kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji
Leta 2023 se je Občina Ilirska Bistrica kot pridruženi partner pridružila podpisnikom namere za ustanovitev združenja kulturnih poti Sveta Evrope Slovenije, obenem pa je lani tudi pridobila naziv Branju prijazna občina in sofinanciranje projekta Neprekinjenost sebe v sklopu Javnega razpisa za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah. Višina celotnega projekta je 278.352 evrov, višina sofinanciranja pa je 173.230 evrov. V sklopu projekta, o katerem si lahko preberete več tukaj, bo prenovila Kettejevo pot, vzpostavljeno leta 2006.
Načrt prenove Kettejeve poti je bil kot primer dobre prakse predstavljen na konferenci Kulturne in tematske poti, ki je potekala 13. februarja 2024 v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani v okviru projekta Dediščina za vključujočo trajnostno rabo -HEI-TRANSFORM. Namen konference je bil predstaviti trajnostno upravljanje kulturnih in tematskih poti s številnimi primeri dobre prakse povezovanju in mreženju udeležencev, ki bi vodilo v oblikovanje skupnih turističnih produktov in aktivno sodelovanje v prihodnosti. Osrednja tema je bila opozarjanje na priložnosti in pasti pri ohranjanju nepremične kulturne dediščine.
Predstavitev prenove Kettejeve poti na konferenci kulturne in tematske poti
Uvodoma so udeležence nagovorile Špela Spanžel, generalna direktorica iz Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, Sonja Ifko iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in vodja projekta HEI – Transform, Natalija Polenec, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, Romana Zorman iz STO in Maja Turnšek iz Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Sledila je predstavitev izbranih kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji, nato pa še predstavitev tematskih poti, med katerimi je bila predstavljena tudi Kettejeva pot. Predstavili sta jo Jasna Potočnik Topler iz Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, ki je pot predstavila iz vidika literarnega turizma, in Aneja Rože iz Občine Ilirska Bistrica, ki je predstavila sam načrt prenove.
Prenova Kettejeve poti bo vključevala tako fizično kot tudi vsebinsko dostopnost do dediščine, ki je neposredno ali posredno povezana z Dragotinom Kettejem, osrednjim ilirskobistriškim pesnikom. Kettejeva pot bo imela tri označene vstopne točke, v Ilirski Bistrici, na Premu in v dolini Posrtvice, na pot pa se bo lahko krenilo tudi pri Turistični kmetiji Ivankotovi.
Opremili jo bomo z novi usmerjevalnimi tablami in markacijami ter klopmi za počitek. Obiskovalce bo po poti obenem vodil fizični vodnik (knjižica) z možnostjo digitalnega dostopa do dodatnih vsebin, za družine in šole pa bo pripravljen tudi poseben vodnik, s katerim bodo lahko po Premu aktivno spoznali Kettejevo življenjsko zgodbo. Pripravili bomo tudi delavnico za turistične vodiče.
