Če ne bi bilo AŽ panja, ne bi bilo slovenskega čebelnjaka. AŽ panj je namreč botroval arhitekturi slovenskega čebelnjaka, ki je hiša za čebele in dom čebelarja.
V Sloveniji je danes več kot 11.000 čebelarjev, ki čebelarjijo v več kot 200.000 panjih, od teh jih je 95 odstotkov AŽ panjev, vse več pa je AŽ panj v uporabi tudi v svetu. Del ogromnega čebelarskega znanja v Sloveniji, enega od njegovih stebrov pa predstavlja delo Antona Žnideršiča, se je nedavno odrazilo v najvišjem priznanju slovenskemu čebelarstvu z uvrstitvijo slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Nov kamenček v domačin in slovenski čebelarski turistični ponudbi
Zaradi vsega tega je skrajni čas, da Antona Žniderišča in njegov panj na najboljši mogoči način predstavimo najširši javnosti, v najsodobnejšem doživljajsko interpretacijskem centru, enem izmed gradnikov domačega turizma in še enem kamenčku v turističnem mozaiku Slovenije kot edinstvene čebelarske turistične destinacije.
Zasnove AŽ panja in prenove Vencinove hiše smo spoznali na dogodku, ki ga slovenska čebelarska zveza priredi vsako leto 20. decembra, na dan, ko je bil leta 2027 v OZN razglašen svetovni dan čebel. Letošnja obletnica je bila posvečena bistriški čebelarski in turistični temi, ki je v Žnideršičevo dvorano privabila številne domače čebelarje, člane čebelarskih društev iz soseščine in oddaljenejših koncev Slovenije ter Hrvaške.
Gostili smo zaslužne za izvedbo skoraj štiriletnegega procesa, ki je pripeljal do razglasitve svetovnega dneva čebel: državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, takrat ministra za kmetijstvo, mag. Dejana Židana, predsednika ČZS Boštjana Noča, podpredsednika svetovne čebelarske zveze Apimondia dr. Petra Kozmusa, vodjo službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje pri ministrstvu za gospodarstvo, vodjo službe za odnose z javnostmi in promocijo pri ministrstvu za kmetijstvo, županjo občine Lukovica Olgo Vrankar (Lukovica je sedež slovenskega čebelarskega centra), in seveda gostitelja, župana dr. Gregorja Kovačiča ter predstavnika domačih čebelarjev Zorka Šabca.
Zorko je bil namreč tisti, ki si je prizadeval, da bi Žnideršičevo ime v slovenski in širši javnosti postavili ob bok začetnikoma slovenskega čebelarstva Glavarju in Janši, v enaki meri pa je podpornik te zamisli predsednik ČZS Boštjan Noč, ki je prvi spregovoril o ideji o največjem AŽ panju na svetu.
Gostje so predstavili svoje delovanje, ki je pripeljalo do svetovnega dneva čebel in podprli ilirskobistriške projekte. Poleg Čebelarskega muzeja v Radovljici, Hiše kranjske čebele v Višnji Gori in nastajajočem centru apiturizma v Mariboru, bi bistriški AŽ panj občino Ilirska Bistrica uvrstil na zemljevid slovenskega čebelarskega turizma, ki postaja vse bolj privlačen tudi za tuje goste.
Gre šele za prvi korak do mogoče realizacije projekta, ki pa bo odvisna predvsem od pridobitve sofinancerskih evropskih in državnih sredstev, za kar si bo občinska uprava prizadevala.
Dogodek je posnela TV Galeja, ogledate si ga lahko tukaj.
