Eva Horvat in Damjan Habe iz Zavoda Revivo sta v četrtek, 30. novembra 2023, predstavila rezultate letošnjega projekta Popis pregrad na Reki, ki je potekal s pomočjo prostovoljcev – državljanov znanstvenikov. Projekt je potekal med marcem in decembrom 2023.
Zavod Revivo je strokovna nevladna organizacija, katere namen je raziskovanje in ohranjanje rib in vodnih ekosistemov – tekočih in stoječih celinskih voda ter morja.
Cilji projekta »Popis pregrad na Reki« je bil zbrati aktualne in popolne podatke o ovirah na reki, ki bodo pomagale razumeti negativne in pozitivne vplive ovir na rečni ekosistem; prepoznati najbolj poškodovane pregrade, ki bi bile z vidika ekologije najprimernejše, ter ob enem družbeno sprejemljive za odstranitev. Pomemben vidik projekta je dvigniti splošno zavedanje o pomenu prosto tekočih rek za ljudi in življenje v reki.
V prvem delu predstavitve smo si ogledali tudi posnetek -zanimivo kratko animacijo Vrnimo prosti tok našim rekam in videli kako rečne ovire negativno vplivajo na rečni ekosistem.
Reka Reka, ki vijuga skozi kompleksno kraško pokrajino je vpisana na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Posebnost Reke je, da je zaradi Nature 2000 precej ohranjena, izteka se v Škocjanske jame in je tudi zaradi tega naravovarstvenega vidika pomembna reka za celotno kraško regijo in za Slovenijo.
S predhodno raziskavo so s prostovoljci identificirali preko 1000 ovir v porečju reke Reke, vendar so ti podatki negotovi, zastareli ter pomanjkljivi, saj so za znane ovire poznane le njihove lokacije, ne pa tudi samo dejansko stanje. To bo po mnenju stroke potrebno opredeliti naknadno.
Skupno so v okviru projekta izpeljali tri izobraževanja, organizirali dva dogodka ter izvedli 10 terenskih popisov. Orodje s katerim so beležili rezultate je bila mobilna aplikacija Amber Tracker v katero se je vnašalo različne podatke o oviri (lokacija, fotografija, podroben opis…). Tekom projekta je sodelovalo 99 prostovoljcev – različne starosti, nazorov in strok; večinoma študentje biologije (Društvo biologov Slovenije, Herpetološko društvo, društvo kačjih pastirjev); učiteljice Montessori programa “Kajžice”, udeleženci iz Ilirske Bistrice, okolice in cele Slovenije.
Pri popisu rečnih ovir so se osredotočili na Reko in njene glavne pritoke: Molja, Suhorca, Padež, Bistrica, Podstenjšek in Posrtev. Popisovali so tudi veliko manjših pritokov, ki so bili v poletnem času suhi, saj so hudourniške narave. Zanimalo jih je, če so tam kakšne ovire in v kakšnem stanju so. Na pritoku Padež, so tako našli ostanke pragu, ki je nekdaj zadrževal vodo za mlin, a je danes le še kup ruševin, ki ne služijo ničemur, ovirajo pa prehajanje sedimentov in organizmov.
Prostovoljci so skupno prehodili 472 km, vsak odsek je bil dolg približno 7 km. Tekom 10 mesecev so zabeležili 669 ovir, največ od teh je bilo pragov stopničastega tipa (ovira preko katerega se voda preliva postopoma), prepustov (betonski kanali), muld, 5 zapornic in 2 jezova. Ugotovili so lahko, da v povprečju leži ovira na vsakih 700 m.
Ob popisu so zabeležili tudi zelo veliko pestrost divjih živali, npr. dvoživk in plazilcev, 27 različnih vrst kačjih pastirjev, jelenjadi in velikih zveri. Žal pa so ob nekaterih odmaknjenih strugah našli tudi veliko divjih odlagališč (kuhinjske opreme, gradben material, ostale smeti) na katere bi bilo dobro opozoriti, jih v prihodnosti popisati ter organizirati odstranitev.
Podatki, ki so jih pridobili s projektom pa so za vse zainteresirane (laične in strokovne kroge) dostopni na https://amber.international/european-barrier-atlas/. Služili bodo lahko nadaljnjim analizam, za različne raziskave in primerjave. Podatki bodo pripomogli k lažji odločitvi, katere ovire bi bile primerne ali v ožjem izboru za nadaljnjo podrobnejšo analizo in potencialno odstranitev. V Evropi namreč beležijo milijon ovir na evropskih rekah, ocenjujejo pa jih celo na 1,6 milijona. Velik del teh ovir je disfunkcionalnih, razpadajočih, neprehodnih. Za njihovo čiščenje oz. odstranitev se je odločilo 31 evropskih držav, saj želijo rekam vrniti prosti tok.
Pri ponovni oživitvi rek je v tujini dolgoletna praksa, da se povežejo strokovnjaki različnih strok in se najprej ozrejo na ovire, ki niso več v rabi oziroma so zastarele in preverijo ali bi bilo mogoče dotično oviro odstraniti. Hkrati je pomembno poudariti, da se vedno upošteva vidik lokalnih prebivalcev – torej kaj menijo o določeni oviri in kako vidijo svoj odnos do reke. Pravimo, da je potrebno upoštevati vse tri aspekte – antropološkega, biološkega in hidrološkega. Torej, kaj se bo z reko in okoliškim območjem zgodilo, če se neka ovira odstrani.
V zaključnem delu dogodka v Knjižnici Makse Samsa je bil predstavljen izobraževalno – ozaveščevalni video na temo rek, življenja ob in v rekah, rečnih ovirah in želje o njihovem prihodnjem sonaravnem upravljanju. Naslov posnetka je Presežene ovire. Vabljeni k ogledu.
Dogodek v knjižnici in pa tudi sam projekt Popisa pregrad na Reki je bil organiziran ob finančni podpori evropskega programa: Open Rivers Programme. Gre za Nizozemsko fundacijo, ustanovljeno s strani Arcadia. Cilj fundacije je ponovno oživiti ogrožene evropske reke preko podpiranja aktivnosti, ki vodijo k odstranitvi manjših rečnih ovir, obnovi rečnega toka in biotske pestrosti. Obiščite njihovo spletno stran za več informacij. Tukaj.
