Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) je pobuda, ki poteka vsako leto novembra s ciljem ozaveščanja o pomenu zmanjševanja odpadkov in spodbujanja trajnostnih praks. Ideja je zmanjšati količino proizvedenih odpadkov, spodbujati ponovno uporabo in recikliranje ter ozaveščati ljudi o vplivu odpadkov na okolje. Letošnji ETZO je potekal med 18. in 26. novembrom, ki je v ospredje postavil embalažo.
Glavna dejavnost, ki smo ji namenili kar nekaj pozornosti, je bilo medsebojno sodelovanje z vrtcem Jožefe Maslo Ilirska Bistrica. S skupnimi močmi smo organizirali akcijo z naslovom Embalaža skozi oči otroka v vrtcu Jožefe Maslo Ilirska Bistrica. Vrtec Jožefe Maslo je predšolske otroke pozval k zbiranju vseh vrst embalaže (zamaške, kartonaste tulce, tetrapake, plastične posode pralnih praškov, plastenke). Iz odpadnega materiala so izdelovali likovne izdelke, ptičje hišice in igrače. Z vzgojiteljicami so otroci raziskovali kakšne vrste embalaže poznajo in v kateri zabojnik odlagajo, iskali rešitve za njeno ponovno uporabo ter iskali ideje, s čim bi lahko embalažo za enkratno uporabo nadomestili. Prav tako, so en dan namenili igri, ki je vključevala samo narejene igrače iz odpadne embalaže. Zanimivo, kajne?
Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica je omogočilo, da so si otroci ogledali lutkovno predstavo po knjigi Steklenka in Plastenka, v kateri otroci spoznavajo, kako pomemben je odnos do narave, ločevanja, zbiranja odpadkov in samega recikliranja. Predstavi je sledilo izobraževanje skozi igro – pravilno ločevanje odpadkov, kjer si je vsak otrok izbral odpadek ter ga pravilno sortiral v zabojnik. Skozi pogovor so spoznavali ločevanje papirja, stekla, embalaže, biorazgradljivih odpadkov in ostanka komunalnih odpadkov. Po uspešnem ločevanju odpadkov je sledil ogled komunalnih vozil – smetarskega vozila in pometača. Za otroke je bilo to največje darilo.
Cilj vseh dejavnosti v ETZO tednu je, da otroci spoznavajo različne vrste embalaže ter možnosti za njihovo ponovno uporabo. Razvijanje kritičnega mišljenja in odnosa do embalaže ter ostalih frakcij, v smislu razvrščanja v ustrezen zabojnik, njene predelave, ponovne uporabe in možnosti nadomeščanja z embalažo, ki je bolj prijazna okolju.
Zaposleni ne Komunali Ilirska Bistrica smo se udeležili Tržnice ponovne uporabe v Idriji
Na povabilo Komunale Idrija, smo se v petek, 24. novembra 2023, udeležili dogodka Tržnica ponovne uporabe. Potekala je pred mestno dnevno sobo Pr’ Golitu na Mestnem trgu v Idriji. Namen projekta je bil ozaveščanje občanov o načinih zmanjševanja odpadkov, vplivih odpadkov na okolje, ozaveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki in o možnostih njihove ponovne uporabe. Na tržnici je organizator ponujal rabljene, a še vedno uporabne predmete in oblačila po simbolični ceni. Potekale so tudi delavnice, na katerih so prikazali izdelavo denarnice iz odpadnega tekstila, izdelavo mozaika iz odpadnih zamaškov in popravilo strganih kosov oblek. Poskrbeli so tudi za malico brez odpadkov. Obiskovalci dogodka so bili namreč pozvani, da krožnik oz. posodo za shranjevanje in pribor prinesejo s seboj.
Ostale aktivnosti smo namenili ključnim informacijam o tem, zakaj je preventiva ključnega pomena za zmanjšanje vpliva embalaže na okolje. Aktivnosti so potekale preko spletne strani JP Komunale Ilirska Bistrica in družbenega omrežja Facebook.
|
Odpadne embalaže je vse več Po podatkih o odpadni embalaži, ki jih objavlja Eurostat, je Evropska unija leta 2021 ustvarila ogromne količine odpadne embalaže. Vsak prebivalec EU je proizvedel približno 188,7 kg odpadne embalaže. To je 10,8 kg več na osebo kot leta 2020, kar je največje povečanje v zadnjem desetletju. Leta 2021 je v celotni EU nastalo 84 milijonov ton odpadne embalaže, od tega sta papir in karton predstavljala 40,3 %, plastika 19,0 %, steklo 18,5 %, les 17,1 % in kovina 4,9 %. V letu 2021 so Slovenija (50,0 %), Belgija (49,2 %) in Nizozemska (48,9 %) reciklirale polovico ali skoraj polovico nastale odpadne plastične embalaže. Nasprotno, manj kot četrtina odpadne plastične embalaže reciklirana na Malti (20,5 %), v Franciji (23,1 %) in na Švedskem (23,8 %). |
