Kronika je vodilna slovenska zgodovinska revija, v kateri je obravnavana slovenska krajevna zgodovina. Izdaja jo Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Z izborom člankov skuša popularizirati zgodovino in jo približati širšemu krogu bralcev. Revija izhaja redno, trikrat na leto, vsako leto pa izide tudi tematska številka, ki je posvečena izbrani temi. Veseli nas, da je letošnja tematska številka namenjena prav zgodovini mesta Ilirska Bistrica in njegove okolice, za kar se uredniku revije dr. Mihi Preinfalku in uredniškemu odboru zahvaljujemo.
V torek, 5. decembra 2023 bomo ob 18.00 v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici prisluhnili predstavitvam prispevkov avtorjev. Sprehodili se bomo skozi čas od zgodnjega novega veka do sodobnosti.
Prvi članek, ki je nastal spod peresa Borisa Golca, razkriva uganko, ali je imelo Trnovo leta 1713, ko se v nekem viru omenja kot trg, res takšen status. Vanja Kočevar se v drugem članku posveča kužni epidemiji, ki je zajela v 17. stoletju širše območje Ilirske Bistrice, v naslednjem pa govori o odnosu cesarja Karla VI., ki je prenočil leta 1728 v Trnovem. Hrvaška kolega umetnostna zgodovinarja z Reke, Damir Tulić in Mario Pintarić, sta v četrtem članku pisala o umetniških delih v cerkvi sv. Petra v Trnovem. Med njimi je najbolj prepoznavno ime kiparja Antona Michelazzija. Igor Gardelin se v naslednjem članku posveča gospostvu Prem v času rodbine Porcia. S plemstvom je povezan tudi naslednji članek Borisa Golca, ki obravnava dvorec Trnovo, čigar lokacija in celo sam obstoj sta za dolgo časa utonila v pozabo.
Boris Golec se je posvetil tudi skladatelju Franu Gerbiču, ki je med letoma 1857 in 1868 (s triletnim premorom zaradi študijskega dopusta na glasbenem konservatoriju v Pragi) deloval kot učitelj v Trnovem. Sledi članek Aneje Rože o spominskih obeležjih Dragotina Ketteja v krajih, ki so povezani z njegovim življenjem. Ustanovitvi trnovskega samostana šolskih sester de Notre Dame se posveča naslednji članek Bogdana Kolarja. S Cerkvijo je povezan tudi članek Nejca Bratine, v katerem piše o trnovskih Orlih.
Prehod ilirskobistriškega prostora pod Kraljevino Italijo je prinesel številne spremembe, kot je uvajanje nove italijanske kulture, tudi na področju arhitekture. Stavbam, nastalim v tem zgodovinskem obdobju, se je posvečala Emilija Kastelic. Med njimi je ena najbolj znanih palača nekdanje Hranilnice, o kateri lahko beremo v članku Ede Belingar. Delovanju Toneta Kralja, ki se je s slikarskim orodjem uprl italijanskim oblastem in se je na Ilirskobistriško vračal tudi po končani drugi svetovni vojni, se je posvečala Urška Godina. Naslednji članek je pripravila Irena Uršič. V njem govori o vojni v Etiopiji in begu vojaških obveznikov leta 1935. Prinaša tudi osebne izkušnje nekaterih preživelih, hkrati pa poskuša rekonstruirati usodo mrtvih in pogrešanih v vojski in ujetništvu. Naslednji članek, ki ga je spisal Klemen Kocjančič, govori o vojaških operacijah v času nemške okupacije Ilirske Bistrice in okolice med drugo svetovno vojno, Denis Cerkvenik pa se je posvetil zaključnim bojem za osvoboditev Ilirske Bistrice spomladi 1945. Sklop člankov zaključuje članek Tjaše Jakop o govoru v vasi Jelšane.
Raziskovanju zgodovine Ilirske Bistrice je svoje življenje posvetil domačin Vojko Čeligoj, častnik JLA in Slovenske vojske, učitelj in tudi poslanec državnega zbora RS. Ker letos praznuje 85 let, mu je v Kroniki posvečen jubilejni zapis, ki je nastal spod peresa Dragice Jaksetič.
Ilirskobistriška Kronika se zaključuje s predstavitvijo dveh knjižnih novosti, povezanih s tukajšnjo zgodovino. Prva od njiju je Kronika fare trnovske na Notranjskem, ki jo je spisal v 19. stoletju župnik Janez Bilc. V tiskani obliki je izšla lani. Knjigo je predstavil Bogdan Kolar. Drugo predstavljeno delo pa je je knjiga v dveh delih avtorice Vlaste Beltram o nekdanjem brkinskem okrožju med drugo svetovno vojno. Predstavil jo je Klemen Kocjančič.
