Študente Univerze za tretje življenjsko obdobje je deževnega oktobrskega dne pot vodila v osrčje Brkinov. Skupina, ki je v okviru predmeta Spoznavajmo svet in domovino pod mentorstvom gospe Marije Gaberšnik obiskala večino krajev bistriške občine, je tokrat pobliže spoznala vas Prelože.
Druženje se je pričelo v preloški cerkvi, posvečeni svetemu Egidiju, po katerem je bilo naselje v času italijanske okupacije tudi poimenovano – »Prelose Sant’ Egidio«. Prvemu delu predstavitve je sledil ogled vasi, ki ga je vodila moja štiriletna hči Eva. Na naši domačiji so se študentje ob domačih dobrotah in glasbenih vložkih seznanili z drugim delom vsebine in si ogledali razstavo starega mizarskega in kmečkega orodja, posode, nevestine bale, fotografij, dragocene poročne pogodbe iz 19. stoletja in slik samouke preloške slikarke Vinke Zakrajšek, ki je krajanom v družbi vaškega dramaturga Jožeta Mahne v neizmeren ponos!
Udeleženci so spoznali zanimivejša poglavja našega naselja, ki je v virih prvič omenjeno leta 1498 v povezavi s tragičnim dogodkom – turškim vpadom in popolnim uničenjem vasi. Območje je bilo ponovno naseljeno šele okrog leta 1796, ko so prvo hišo zgradili slikarkini predniki. Leto 1910 je beležilo višek s 187 prebivalci, danes pa nas tu živi zgolj 54.
Samooskrbne kmetije so bile stoletja dom klenih in trdoživih ljudi. Stanovanjske in gospodarske objekte so zaradi burje gradili v loku. Vhod na zaprto, s škrlami tlakovano dvorišče (brjačo) je nekje predstavljala kolona (kalonja). K domačiji je spadal vrt z zelenjavo in rožami. Najstarejše stavbe z majhnimi okni, obdanimi z izklesanimi kamnitimi okvirji (jrtami), so bile grajene iz laporja in lesa, strehe pa krite s slamo, ki so jo s časom nadomestili korci (kupe). Vrata so krasili kamniti portali z vklesanimi začetnicami hišnega gospodarja in letnico izdelave. Na vogalih zgradb ob kolovozih so bili postavljeni obcestniki, kamniti kosi, ki so objekte varovali pred vozili. Dvonadstropne stavbe so imele v pritličju kuhinjo, imenovano hiša, shrambe (špajze) in v nadstropju sobe (kambre).
Posestnikom je dneve lajšal zaslužek, pridobljen s prodajo živali, pridelkov in izdelkov, grenili pa so jih bridki slovesi od hčera in sinov, ki so od konca 19. stoletja dalje iskali boljše možnosti v tujini. Mnogi so na dan odhoda zadnjikrat uzrli brkinsko sonce in najdražjim poslednjič segli v roke.
Prebivalstvo je močno zaznamovala druga svetovna vojna. Petindvajset Preložcev je zgrabilo za puške, 17 je bilo aktivistov, v Italiji je bilo osem internirancev, prav toliko v Nemčiji. Ko bi preloške hiše, skrite gmajne in globeli lahko govorile, bi vzneseno pripovedovale o veličini tistih dni: o ljubezni do domovine, borbenosti in požrtvovalnosti, neštetih mitingih, sestankih in zborovanjih, budnicah, harmoniki in petju. Spregovorile pa bi tudi o neskončni bolečini, velikem trpljenju in junaških smrtih padlih krajanov… Koliko gorja je prinesel sodni 12. april 1944, ko je v vasi divjal okupatorjev ognjeni ples, ki je vse kmetije delno ali povsem spremenil v pepel! Boj za svobodo so na tujih tleh bili preloški Sardinci in prekomorci. Rajska Sardinija, današnji turistični biser, je prednikom predstavljala pekel: »Bili smo na Sardiniji, v tej prekleti, od morja obdani kletki,« je izjavil Rafael Nemec, sotrpin naših Sardincev. Kako srečni so bili, ko so po letih životarjenja v »battaglionih specialih« le zapustili Sardinijo in se kot prekomorci borili proti zavojevalcem!
Domačini so globoko v 20. stoletje živeli avtentično življenje dedov, gradnja infrastrukture pa je Prelože odprla svetu in krajanom omogočila zaposlovanje v industrijskih centrih. V vasi je zavel nov veter, posestniki so s kombiniranjem dohodka iz kmetijstva in službe zaživeli boljše življenje.
Pomemben pečat so v naselju pustile Dalmatinke – dekleta iz zadrskega zaledja, ki so kot poročne migrantke postale domačinke in s svojimi grenko-sladkimi doživljaji dale Brkinom tisto, kar so aleksandrinke goriški in šavrinke Istri – preživetje. Hišam, obsojenim na propad, so vdahnile življenje in povzročile, da se preteklost in sedanjost stoletnih domačij in gmajn stikata s prihodnostjo.
Tanja Grilj Lukač, prebivalka Prelož
