V Sloveniji je danes državni praznik, dan reformacije. Reformacija in z njo protestantsko gibanje je na Slovenskem pustilo neizbrisen pečat, saj so bili tedaj postavljeni temelji za kulturni razvoj in napredek slovenskega ljudstva.
Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je bil Primož Trubar (1508-1586), ki je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh.
Profesor za biblijsko teologijo in katoliški menih Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi cerkve in tako pokazal na krizo v njej. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva.
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Trubar, ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
Vabljeni k branju
zanimivega intervjuja, ki ga je leta 2019 objavil portal siol.net. V njem dr.
Kozma Ahačičem, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti aktualizira tedanja dejanja reformatorjev, razkriva pa tudi nekatere mite, povezane z današnjim razumevanjem takratnega dogajanja, katerega veliki poznavalec je Dr. Kozma Ahačič.
V 16. stoletje je, kot pojasnjuje sam, vstopil kot jezikoslovec, kot raziskovalec pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.
Dr. Kozma Ahačič je tudi pobudnik projekta, v katerem so na omenjenem inštitutu leta 2019 objavili prepis oziroma digitalizirane vse knjige slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Besedilni korpus z več kot 12 tisoč stranmi knjižnih besedil so poimenovali
Korpus 16.
