Območno obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica je v partnerstvu z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, organizirala večdnevni dogodek Navdih lesa, ki je potekal v času od 4. do 17. septembra 2023. Namen aktivnosti je spodbujanje najširše javnosti k nadomeščanju ostalih materialov z lesom.
SPIRIT Slovenija, javna agencija in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport že od leta 2013 dalje izvajata vrsto aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov doma in v tujini. Namen promocijskih aktivnosti je informirati in ozaveščati širšo slovensko javnost o prednostih ter o lastnostih lesa kot materiala, ki ga ima Slovenija v izobilju.
Z izvajanjem tovrstnih promocijskih aktivnosti krepimo trge za lesne proizvode in storitve v Sloveniji in tujini, z namenom združevanja in povezovanja promocijskih aktivnosti na nacionalnem, regionalnem, lokalnem nivoju in v mednarodnem prostoru.
Tradicija in sedanjost z roko v roki
Les je vsestransko uporaben trajnosten material prihodnosti, ki ga ima Slovenija kot tretja najbolj gozdnata država v Evropi na voljo na celotnem ozemlju, zato ni naključje, da je SPIRIT Slovenija, javna agencija, v letu 2020 pristopila k prepoznavni oglaševalski kampanji, katere ključni komunikacijski sporočili sta: »Les je čudež narave, ohranimo z njim naš planet« in »Les je čudež narave, delimo z njim svoj dom«. Letošnji kampanji za promocijo lesa in ozaveščanju o njegovih prednostih ter večanju prepoznavnosti lesa kot materiala prihodnosti, se je priključila tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica in v ta namen organizirala vrsto aktivnosti, ki so se odvijali pod naslovom Navdih lesa.
V času od 4. do 17. septembra 2023 je bila v prostorih knjižnice Makse Samsa organizirana razstava Tradicija in sedanjost z roko v roki in sicer v izložbenih oknih, tako, da je bila vidna tudi izven delovnega časa knjižnice. Na ogled so bili novodobni izdelki, ki smo jim dodali ščepec starega, s čimer smo želeli poudariti, da je lahko les tudi trajen in z leti še vedno uporaben in lep. Izdelke za razstavo so prispevali: Primož Rojc, Primož Polh, Tomaž Rojc, Darjo Polh, Milojka Primc, Janez Rojc, Igor Penko, Samo Čekada, Janez Škrlj, Martina Vrh, Branko Mahne, Leander Rojc in Dinis Gärtner ter ekipa »mladih podjetnikov« Osnovne šole Toneta Tomšiča iz Knežaka. Otvoritev razstave, skozi katero se je sprehodil podjetnik Primož Rojc, je pritegnila zavidljivo število obiskovalcev različnih starosti.
Velik aplavz si je prislužila ekipa osnovnošolcev Osnovne šole Toneta Tomšiča iz Knežaka z mentorico Tanjo Blažek, ki je lanskega novembra začela z razvijanjem ideje o 100-odstotnem razgradljivem ovitku za mobilni telefon. Ekipa je skozi razvoj ideje naletela na prenekatero oviro, a so jo s pomočjo lokalnih podjetnikov in mentorjev uspeli uspešno razrešiti. Trud se je obrestoval. Za idejo in izdelek so bili nagrajeni v okviru regije in se uvrstili na nacionalno tekmovanje POPRI.
Delavnica izdelovanja stare lesene igrače Kopitljaček
Star slovenski pregovor pravi, da na mladih svet stoji. Tega smo se še kako zavedali pri izvajanju aktivnosti in predvsem stavili na mlade, kajti, če bodo mladi spoznali prednosti lesa, se nam za prihodnost ni bati. Ker pa si človek najlažje predstavlja stvari, ki jih otipa, povoha, začuti, smo v ta namen organizirali delavnico izdelovanja stare lesene igrače Kopitljaček. Delavnica je bila organizirana v Čebelarskem domu v Ilirski Bistrici in privabila 30 udeležencev, 12 otrok in 18 odraslih.
Izobraževalni pohod po Gozdni učni poti Sviščaki
Slovenija je bogata z gozdovi. Nekaj nad milijon hektarov ali skoraj 3/5 slovenskega ozemlja je poraščeno z gozdovi. Prav posebno mesto med slovenskimi gozdovi pa predstavlja snežniško pogorje, ki skupaj z gozdovi Kočevske in Gorskega Kotorja, tvori enega največjih strnjenih gozdnih predelov v Evropi. Gozd je najbolj celovit osnovni ekosistem. Številne študije pričajo o njegovem vplivu na izboljšanje psiholoških in telesnih parametrov. Večina ljudi se vsaj vizualno srečuje z gozdom vsak dan. Zaradi pogostosti križanja interesov, pa se naravnega bogastva, ki nam je dano, premalo zavedamo. Da bi gozd, »tovarno«, od kjer pridobivamo les, čim bolje spoznali, smo organizirali izobraževalni pohod po Gozdni učni poti Sviščaki. Po poti, katere začetek je na nadmorski višini 1245 m, najvišja točka je 1302 m, najnižja pa 1160 m in je dolga 4300 m ter opremljena z dvanajstimi tablami, nas je popeljal upokojeni dipl. ing. gozdarstva Silvo Frankovič. Predstavil je posamezne drevesne vrste, njihovo uporabo, zakaj je posamezen les primeren, kako moramo les negovati ter z njim gospodariti…
Naravoslovna učna pot Sviščaki - Grda draga, je diplomsko delo Ivana Česnika (1958-2002). V Knjigi o Snežniku, ki jo je izdalo PD Snežnik leta 2000, najdemo na str. 45 Ivanov zapis: "Upam, da sem gozdno učno pot dovolj nazorno predstavil in pri vas zbudil dovolj zanimanja, da se kmalu srečamo in skupaj preživimo lep in poučen dan v gozdu. Pot je danes opremljena in jo lahko obiščete tudi sami, sicer pa smo gozdarji pripravljeni na vodenje najavljenih organiziranih skupin. Na svidenje na gozdni učni poti Sviščaki."
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali pri izvedbi aktivnosti.
Alenka Volk Penko, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica
