Popisovanje rečnih ovir se sliši precej nenavadna in suhoparna aktivnost. A ker se dogaja v naravi, ob rekah in potokih, med gozdovi in travniki, je popisovanje še kako slikovito. Predvsem pa vznemirljivo, ker se je ob popisu potrebno potikati po ozkih ali širših dolinah, ki so jih v kamen izdolble vode, in se soočiti z lepotami živega sveta, ki te doline bogati.
Že trinajsti popis rečnih ovir v porečju Reke
V času nastanka tega članka smo na Zavodu REVIVO organizirali že trinajsti popis rečnih ovir v porečju Reke. S prostovoljci smo prehodili večino obrežja reke Reke, večje pritoke, kot so Posrtev, Padež, Suhorica, Bistrica in Molja. Poleg občudovanja lepot bistriških krajev pa smo se po težko prehodnih strugah manjših potokov občasno borili z robidovjem, neprehodnim podrastjem ali podrtim drevjem. Pravzaprav uživanje z nekaj več napora.
Včasih nam jo je zagodla tudi nepogrešljiva tehnologija, ki kot kaže ne ve vsega, saj ne pozna imen številnih potokov. Na mnogih mestih smo ostali brez mobilnega signala, da smo v manjši paniki iskali dogovorjeno zbirno mesto. Ob tem smo seveda upali, da nas najde drugi del ekipe, ki je navadno že nestrpno patruljirala po cesti gor in dol ter oprezala za prepotenimi in blatnimi popisovalci, ki naj bi zdaj zdaj skočili z gozdnega roba.
Popise smo izvedli s pomočjo prostovoljcev, brez katerih nam ne bi uspelo. Starost članov te pisane druščine je segala od 9 pa vse do 70 let. Največji delež so predstavljali študentje biologije, ki so poleg ovir in pregrad na reki iskali in šteli ribe, opazovali kačje pastirje, dvoživke, plazilce, rastline, kopitarje in divje zveri. Mnogi pa so si le želeli spoznati brkinski konec Slovenije z drugačnega zornega kota, kot bi ga običajen turist ali obiskovalec.
Pritoki Reke, ki smo jih obiskali, tečejo izven urbanih območij, v bolj ali manj naravnem stanju, saj so pod krošnjami dreves zaščiteni pred soncem in pregrevanjem vode. Zaradi strmega padca vode z okoliških hribov se na številnih delih pojavljajo manjši slapovi, ki se prelivajo preko skalnih skladov. Pridružijo se jim hudourniški pritoki, ki so redko polni vode, saj se že kakšen dan po dežju osušijo. Vse to je rečni svet, ki je od reke Reke zelo drugačen, a jo na svojstven način bogati in dopolnjuje.
Porečje Reke je zaradi svoje biotske pestrosti zagotovo vredno vseh naporov ozaveščanja o pomembnosti ohranjanja teh ekosistemov
Kljub poletju je bilo ob potokih hladno, v ozkih dolinah, ki so jih izdolble reke, pa rastejo gosti mahovi, ki jim ustreza senčno in vlažno okolje. V manjših tolmunčkih smo opazili ličinke močeradov, urhov in drugih dvoživk. Pritoki, ki smo jim sledili po travnikih, namakajo širše območje z močvirnim zelenjem, kjer živi vse polno kačjih pastirjev. Njihove ličinke sicer živijo v vodi, dokler se ne preobrazijo, nato pa splezajo po listih rastlin iz potoka in zletijo kot odrasli kačji pastirji, da odložijo jajčeca za nov rod.
Posebej v Molji in njenih pritokih je mrgolelo večjih in manjših rib. Reka ima številne naravne zavoje in je zato bogata s tolmuni in manjšimi prodišči. Pod koreninami dreves na spodjedenih brežinah so nastali tolmuni, kjer smo videli jate rib, ki pa jih nismo mogli določiti do vrste, saj so se nam umaknile in pobegnile v druge tolmune in skrivališča.
Nekaterim med nami pa so popis popestrile tudi kakšne večje živali ali pa njihovi ostanki. Tako smo naleteli na srnjakovo lobanjo, ogromne rogove odraslega jelena, odtise medvedjih šap ter doživeli celo zelo redko možnost očesnega stika z volkom. Gozdovi in reke porečja Reke so s svojo pestrostjo zagotovo vredni vseh naporov ozaveščanja o pomembnosti ohranjanja teh ekosistemov. Veseli nas, da lahko prebivalcem porečja, lokalnim iniciativam, društvom in parkoma Škocjanske jame in Pivška presihajoča jezera s svojim delom pomagamo pri tej nalogi.
Vendar pa s popisi še nismo zaključili – če bi se nam želeli pridružiti na katerem od popisov, spremljajte spletno stran www.popisovir.com ali Facebook stran Zavoda REVIVO. Že sedaj pa vas vabimo na zaključni dogodek, ki bo v četrtek, 30.11.2023, v Knjižnici Makse Samse, kjer bomo predstavili nekaj zanimivosti iz celotnega projekta in se z vsemi, ki vas skrb za naravo in okolje zanima, z veseljem spoznali in družili.
Dodajamo nekaj terenskih vtisov udeležencev:
»Jaz sem se imela super. Ta del Primorske mi je res všeč, struge so me včeraj pogosto spominjale na potočke v deževnem pragozdu Kostarike. Upam, da si bom še kdaj vzela čas in šla nazaj raziskovat porečje reke Reke.« Meta, študentka biologije in članica herpetološkega društva.
»Popisi so bili zelo zanimivi, ker sem lahko znanje, ki sem ga pridobil na faksu, uporabil v praksi ter spoznal tudi neke nove metode, pristope, o katerih sicer ne slišimo. Ob obeh jezerih Mola in Klivnik so me navdušile predvsem dvoživke in kače.« Domen, študent biodiverzitete in društva Biodiva
»Meni ni bilo jasno, kaj dela sredi nekega malega potoka pregrada, visoka 50 cm, ki že dolgo ne more imeti neke funkcije. No, ni mi bilo jasno niti, kaj delata sredi ničesar … zarjavel pralni stroj in razbit zalogovnik za vodo. Kar zabolelo me je, ker je grapa pod Veliko Bukovico čudovit obvodni svet, po katerem teče potok, ki kdo ve kje dobi toliko vode, da sem zajel polne škornje.« Damijan, prostovoljec in tabornik
Ekipa Zavoda REVIVO
