"Korenine Kluba študentov Ilirska Bistrica segajo v 60. leta prejšnjega stoletja. Takrat, po virih sodeč leta 1963, so se bistriški študentje, študirajoči v Ljubljani, prvič začeli organizirano zbirati predvsem ob gostilniškem omizju v gostilnah, kot sta »Pod lipco« in »Pod skalco«, pa tudi v Križankah, najpogosteje ob torkih. Ta druženja so postala poznana kot sloviti »torkovi večeri«, katerih tradicijo, ne boste verjeli, nekaj posameznikov, naših predhodnikov, ohranja še danes. No, seveda pa so nadobudne študente združevali tudi drugi, od gostiln bolj ali manj odmaknjeni interesi, predvsem gledališka dejavnost, moški delež bistriških študentov pa je bil zbran v vrstah Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec, ki deluje še danes. Več o tem nam bo povedal na našem dogodku najstarejši nekdanji člani kluba študentov Darij Dujmovič," tako je sprehod po 60-letni zgodovini bistriškega študentskega kluba začela študentka Anja Tomažič na prireditvi minuli petek, na kateri so se zbrali predstavniki vseh generacij bistriške "študentarije".
Darij Dujmoviča je študentska, "najlepša leta življenja", ilustriral z zgodbo o tem, kako je nekega večera v gostilni v Križankah padla odločitev o uprizoritvi Cankarjevih Hlapcev ob 50. obletnici avtorjeve smrti. Pa ne celih. Z igralsko zasedbo za 4. dejanja drame, je pojasnil Dujmovič, ni bilo nobenih težav, najboljša igralca pa sta bila Tomo Šajn in Maruška Lenarčič.
Prvemu obdobju je sledilo obdobje generacije, rojene v 50. letih. Marko Dujc je opisal brucovanje na Vidmu v Ilirski Bistrici pred 50 leti, na katerega so bili povabljeni tudi starši, za bruce pa so poskrbeli v ljubljanski Drami sposojenih kostumih odeti presvetli zeleni car, Marjan Mateta, brucmajor, Janez Renko, Lunjov, ter ministra Drago Simčič in Marko Dujc. Študentsko iniciacijo so zaznamovale tudi, kot je povedal Dujc, številne pavze ex profundis (do dna) in ex diagonalis (do polovice), ki jih je odrejal presvetli zeleni car.
80. leta je zaznamovala predvsem pridobitev lastnih klubskih prostorov v kleti IV. četrtega bloka v študentskem naselju v Rožni dolini (1985). Marino Montani je opisal to obdobje z na primer koncerti in filmskim gledališčem v Ilirski Bistrici. Borut Volk je prevzel mikrofon za opis študenskega aktivizma 90. let, ko se je zgodil velik razcvet študentskih klubov z ustanovitvijo večine študentskih klubov. V tistem obdobju je bistriški klub dal pobudo o ustanovitvi študentskega servisa, delovanje kluba je bilo preneseno v Ilirsko Bistrico, posledica zelo pestrih aktivnosti pa je bila takratna izjemno aktivna mladinska scena, iz katere je na primer izšla tudi Zgbljena legija.
Andreja Kuret je v svojih petih minutah predstavitve uspela le našteti vse aktivnosti res zelo živahne študentske scene iz začetka novega tisočletja začenši z Brkinsko fešto, Škisovo tržnico, silvestrovanja v tujini, Kšibovima pomladnim in poletnim festivalom, pa vse do povezovanja vseprimorskih študentov, ki je v Ljubljani ustanovila celo svojo info točko.
Aktualni predsednik KŠIB Marko Iskra pa se je za temeljito in ne enostavno raziskavo zgodovine bistrškega kluba študentov zahvalil Anji Tomažič, ki je pripeljala tudi do mogoče realizacije prireditve v počastitev jubileja in na kateri sta čestitke za dolgolento delovanje bistriškemu klubu izrekli tudi Teja Vogrinec, predsednica Zveze študentskih klubov Slovenije, in Lucija Sevšek, predsednica Sveta ŠOLS.
Da bi pridno študirali in tudi doštudirali pa vedno našli dovolj časa za druženje in ustvarjanje oziroma, so študentom zaželeli prav vsi govorci. Tudi župan, dr. Gregor Kovačič, ki je v svoji čestitki klubu študentom svetoval: "Ostanite kritični in ostanite zvesti svojim idealom in prepričanju tudi po tem, ko boste diplomirali, kajti to je tisto, kar vas bo naredilo za velike osebnosti in zaradi česar boste ostali ljudje."
Z veseljem pričakujemo tudi knjigo, zbornika o zgodovini Kluba študentov Ilirske Bistrica, v katerem bodo shranjena vsa pričevanja, ki jih je v pol leta iskala in zbirala Anja Tomažič.
Foto: Tadej Morano
