Člani bistriške izpostave odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), območna enota Postojna, so se v petek, 22. januarja, sestali na izredni seji, na kateri so obravnavali problematiko neposrednih izplačil, ki jih prejemajo od države, in izplačil škod po zavarovanih vrstah divjadi.
Seje so se udeležil tudi predsednik KGZS Ciril Smrkolj, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič, bistriški župan Anton Šenkinc, predsednik OE KGZS Postojna Janez Okoliš in član UO KGZS Josip Bajc.
Kmetje so naajprej izpostavili problematiko neposrednih izplačil, ki jih prejemajo od države za upravičena kmetijska zemljišča, kot so travniki, pašniki, njive, sadovnjaki, vinogradi ipd. Mnogo kmetov izplačil za lansko leto sploh še ni prejelo, to pa predvsem zaradi pritožb, ki se ne rešujejo dovolj ažurno. Kmetje so opozorili tudi na problem kontrol na terenu, za katere ugotavljajo, da so prepogoste, prestroge in neprofesionalne, saj kmetijskih površin, ki so upravičene do subvencij, ne določajo po enakih kriterijih. Kontrolorji po njihovem mnenju tudi niso dovolj usposobljeni, saj mnogi sploh niso iz kmetijske stroke.
Kmetje so sprejeli sklep, v katerem zahtevajo, da se ta problematika posreduje tudi na kmetijsko ministrstvo in kmetijsko zbornico. Zahtevajo pa tudi, da se na posameznem kmetijskem gospodarstvu opravi samo ena kontrola na leto. Če je kmetija v postopku kontrole, pa, kot opozarjajo, to ne bi smel biti razlog za blokiranje izplačil ukrepov kmetijske politike. Od ministrstva zahtevajo tudi obrazložitev, kaj bo z izločenimi zemljišči. Predlagali so tudi, da se izplačuje neposredna izplačila po sklopih, in sicer najprej vsem kmetom izplačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje, nato zahtevke za izplačilo plačilnih pravic in kot zadnje izplačila za kmetijsko okoljske programe.
V nadaljevanju so obravnavali še problematiko izplačila škod po divjadi. Na bistriškem območju namreč prihaja do velikih škod tako po zavarovanih kot nezavarovanih vrstah divjadi. Škode po nezavarovani lovni divjadi so dolžne plačevati lovske družine, medtem ko škode po zavarovani divjadi izplačuje ministrstvo za okolje in prostor. Kmetje so zato predlagali, da se slednje prenese na kmetijsko ministrstvo, ki je bolj usposobljeno za reševanje tovrstnih zadev. Ob koncu pa so zaradi vsesplošne krize v kmetijstvu sindikat kmetov pozvali, naj čim prej organizira vseslovenski protest.
