Najvišjo oceno (8,3) je destinacija dosegla v kategorijah Kultura in tradicija ter Poslovanje turističnih podjetij. Če so v prvi od obeh kategorij slovenske destinacije običajno zelo uspešne, pa je pohvalna predvsem ocena v kategoriji poslovanja turističnih podjetij, ki je nadpovprečno visoka. Razlog za to je močno podporno okolje, ki ga RDO Zeleni kras s partnerskimi inštitucijami nudi turističnim ponudnikom.
Tretje najvišje ocenjena kategorija je Narava in krajina (7,5). V tem poglavju je destinacija točke izgubljala predvsem na račun preskromnega poročanja o izvajanju naravovarstvenih ukrepov. V kategoriji Destinacijski management je destinacija prejela oceno 6,3. Destinacija leta 2020 ni izdelala akcijskega načrta trajnostnih ukrepov, kot ga zahteva standard. To ni negativno vplivalo le na oceno v kategoriji destinacijskega managementa, pač pa se odsotnost konkretnega načrta kaže tudi v končni oceni destinacije (6,9), saj so številne pomanjkljivosti, identificirane ob prejšnji presoji, v zadnjih treh letih ostale nenaslovljene. Po drugi strani je velika pridobitev na področju destinacijskega managementa nova strategija razvoja turizma, ki skupaj z regionalnim razvojnim programom destinaciji nudi ustrezne smernice za nadaljnje delo.
Na področju Družbene klime je destinacija prejela oceno 5,8, kar je močno pod nacionalnim povprečjem. V tem poglavju je destinacija premalo pozornosti namenila predvsem mnenju prebivalcev, kot so ga ti izrazili v anketah, in blaženju negativnih družbenih vplivov, točke pa je med drugim izgubila tudi zaradi odsotnosti strateških dokumentov s področja dostopnosti in kriz v turizmu.
Najslabše ocenjena je kategorija Okolje in podnebje (5,3). To poglavje večkrat zahteva kvantifikacijo okoljskih ciljev in spremljanje doseganja ciljev ter opredelitev in izvajanje ukrepov. Destinacija ima kar nekaj okoljskih ciljev zapisanih v RRP, vendar ne izkazuje rednega spremljanja in/ali izvajanja predvidenih ukrepov. Negativno je na rezultat vplivalo tudi dejstvo, da ima večina občin lokalne energetske koncepte, ki so starejši od 10 let.
Med aktivnostmi v destinaciji Zeleni kras velja izpostaviti nekaj primerov dobrih trajnostnih praks, ki so bile predstavljene na platformi oziroma na terenskem obisku:
• Načrt trajnostne mobilnosti za turistično destinacijo Predjama, ki spodbuja uporabo javnega
prevoza in vpeljuje dodatne avtobusne linije v visoki sezoni na relaciji Postojna-Predjama;
• Etični kodeks za trajnostno vodenje, ki so ga podpisali župani vseh šestih občin
• Interaktivni Center o velikih zvereh Dina Pivka
• Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe za občino Pivka, ki predstavlja odlično izhodišče za destinacijski dokument na temo vpliva podnebnih sprememb na turizem in prilagajanje panoge.
PRIPOROČILA
Destinacija Zeleni kras v zadnjih treh letih v sklopu Zelene sheme slovenskega turizma ni izpolnjevala obveznosti ("izdelava akcijskega načrta trajnostnih ukrepov" in "letno poročanje o uresničevanju ukrepov iz akcijskega načrta"), katerih primarni namen je destinacije spodbujati k sprotnemu delu in k vključevanju zahtev standarda Slovenia Green v svoje aktivnosti. To se deloma odraža tudi v rezultatu. Destinaciji zato svetujemo, da po prejemu rezultata tokratne presoje v sodelovanju z vsemi javnimi zavodi za turizem in drugimi pristojnimi inštitucijami čim prej pripravi akcijski načrt, ki mu bo dosledno sledila do naslednje presoje. O uresničevanju ukrepov naj enkrat letno poroča ne zgolj Slovenski turistični organizaciji, temveč tudi vsem najvišjim občinskim političnim organom. RDO Zeleni kras namreč kot organizacija prijaviteljica za številne ukrepe, ki jih bo treba izvesti, ni pristojna.
VZDRŽEVANJE ZNAKA
Znak Slovenia Green Destination Bronze je veljaven za triletno obdobje do naslednje presoje, to je do 31. avgusta 2026. V roku štirih mesecev (do 23. decembra 2023) je potrebno izdelati akcijski načrt ukrepov za triletno obdobje do naslednje presoje, ki ga je potrebno predstaviti tudi na občinskih svetih vseh občin v destinaciji.
