Osnovna šola Rudolfa Ukoviča je vključena v Erasmus+ projekte, ki nas povezujejo z drugimi šolami preko celotne Evrope. Po zanimivih doživetjih učiteljev, ki so v tekočem šolskem letu obiskali jug Italije in se podali po poteh ter tirnicah severne Španije, je skupina sedmih sedmošolcev in treh učiteljic v nedeljo, 28. maja, zgodaj zjutraj odpotovala proti eni izmed baltskih držav – Estoniji.
Začetek poti je bil obetaven, saj je bila pot do letališča Treviso prosta vseh neprijetnih zastojev. Letalo nas je veselo poneslo pod nebo in po nekajurnem letu smo pristali v Talinu oz. Tallinnu, v Estoniji. Z udobnim avtobusom smo se tri ure vozili po neskončni ravnini, polni zelenja, gozdov, svetlikajočih se jezerc in rek, ter hiš, ki so mirno čepele ob poti. Bežen spomin na Prekmurje, kjer pa je mehkoba svetlobe neprimerno bolj topla.
V tihem večeru smo izstopili na avtobusni postaji v mestu na skrajnem jugu Estonije, v Valgi. Sedem pogumnežev, Neža Brentin, Manca Renko, Luka Burlovič, Ivan Novaković, Lana Kresevič, Taja Predovnik ter Max Žgavc, se je z estonskimi družinami odpeljalo v svoje nove 'domove'. Pri družinah so nato preživljali družabne večere in zaspane noči do petka. Navezali so pristne stike in doživeli Estonijo v njeni domačnosti ter prijaznosti. Šolska koordinatorica Erasmusa+, Tjaša Poklar, je za vse tri učiteljice, zase, Tatjano Jagodnik in Kristino Jenko Čekada, poiskala ustrezno prenočišče v edinem hotelu v izredno umirjenem in tihem mestu Valga, ki ga od latvijske Valke loči le reka in roji komarjev.
Naslednji dan smo se učenci in učiteljice srečali na pragu osnovne šole Lüllemäe Põhikool v kraju Lüllemäe, ker so nas sprejeli s slovensko zastavo ter estonskimi pesmimi. Dopoldan smo preživeli v spoznavanju učencev omenjene šole, se z njimi pogovarjali, predstavili Slovenijo, naše lepote in običaje ter odkrivali nova obzorja z estonskimi vrstniki in učitelji. To je bil dan, ko so se njihovi devetošolci poslavljali od šole tako, da so se oblekli kot mali otroci oz. prvošolčki in uganjali neumnosti okoli šole, npr. pršili vodo po oknih. Popoldan smo opazovali športne igre, na katerih so sodelovali tako učitelji kot učenci ter se poigrali z gasilskimi cevmi na koncu dneva.
Bunker, jezera in komarji
V torek so učenci ves dopoldan pridno sodelovali z estonskimi vrstniki ter ustvarili čudovite plakate o možnostih pouka v naravi tako v šolskem okolju okoli podgrajske šole kot o tistih pri njihovi šoli. Sledile so zanimive predstavitve pred učitelji in učenci omenjene šole. Popoldne je minilo v pohodu skozi gozd, ogledu bunkerja, kjer sta se dva 'gozdna brata' skrivala med in po 2. svetovni vojni pred sovjetsko vojsko, ter krogu do enega izmed jezer, kjer je rojilo na milijone komarjev. Premaknili smo se do drugega jezera, kjer smo si privoščili piknik – brez brenčečih, nadležnih spremljevalcev!
Vanilijevi rogljički izginili v hipu
V sredo smo zopet sedli na avtobus skupaj z učiteljico angleščine in njihovimi učenci. Enoinpolurna pot nas je vodila v drugo največje mesto Estonije, Tartu, kjer smo obiskali naravoslovni muzej, imeli delavnico o hrani, se sprehodili po čudovito urejenem mestu, hodili po obširnem botaničnem vrtu, se peljali z ladjico po 'Mamini reki' in naposled odšli nazaj 'domov'. V četrtek smo učenci in učiteljice pripravljali hrano za 'language cafe', šolski dogodek, ki je potekal na šolskem vrtu. Vsak razred je postregel neko jed, ki jo je sam pripravil. Tam je bilo veliko različnih jedi: pice, suši, cimetovi kolački, tiramisu, grška solata, sadna nabodalca, naši vanilijevi rogljički in še več. Ljudje so se sprehajali okoli miz, kupili kakšen prigrizek, sedli k osrednji mizi ter si privoščili nekaj drugačnega. Vanilijevi rogljički so izginili v hipu …, naši učenci so bili zelo dobri prodajalci.
V petek smo se poslovili od šole. Z udobnim vlakom smo odpotovali v glavno mesto Talin, kjer smo se nastanili. Do nedelje smo si ogledali izjemno dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro, nakupovali na srednjeveškem sejmu in nenazadnje obiskali enega največjih pomorskih muzejev na svetu, Estonski pomorski muzej, kjer smo videli neverjetno zbirko plovil, se slikali kot kapitani in Vikingi, leteli s simulatorjem letala, se potepali po maketi Benetk in se spustili v podmornico.
V nedeljo smo se poslovili od Estonije in odleteli nazaj. V deželi gozdov, jezer, divjadi in spremenljivega vremena nam je bilo zelo lepo, a vendarle je najlepše tam, kjer je srce – in to je doma, v Sloveniji.
mag. Kristina Jenko Čekada,
OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad
