»Namen mojih fotografij je vzbuditi toplino, je povabilo ljudem, da gredo v gore, ne samo v gore, v gozd. Je povabilo v našo prelepo naravo. Prav tu na Snežniku sem se naučil, ne le da se narava odziva name, ampak tudi kako jo jaz zaznam v sebi« je nastanek svojih posnetkov opisal umetnik Iztok Snoj.
Informatik in pohodnik svojo ljubezen do narave redno izkazuje na portalu Gore-ljudje, kjer pridno objavlja svoje utrinke. Utrinek je vtis, ki ga zazna in občuti v naravi in ga skuša posneti in ubesediti. »Ko grem mimo nekega motiva, me narava enostavno pokliče. Ozrem se in pogledam, kaj je tisto, kar me je poklicalo. Odzovem se. Narava je vesela naših toplih odzivov in takšne naj bi bile tudi moje fotografije« je klic narave pojasnil Iztok Snoj, ki je avtor preko 300 člankov o gorskem svetu, od tega čez 30 o Snežniku.
Kot je povedal njegov kolega, priznani bistriški fotograf Stojan Spetič, bi se lahko od avtorja veliko naučili, saj opazi marsikaj, kar drugi spregledamo. Njegovi občutki so približek Snežnika in vzpodbuda za obisk gore ter iskanje svojih, novih občutkov.
Otvoritev razstave, ki bo na ogled v galeriji Doma nas Vidmu do konca januarja, je vodil programski vodja galerije Rajko Kranjec, za glasbeno popestritev pa sta poskrbela nadarjena pianista Glasbene Šole Ilirska Bistrica Matic Štemberger in Jakob Sedmak, ki svoje znanje izpopolnjujeta pod vodstvom profesoric Nine Volk in Vjekoslave Miculinić.
»Človeku je ob rojstvu dodeljeno najboljše vodstvo, le prijatelje in poti si izbira sam. Je ena pot in je tisoč in en način, kako iti po njej« je ob posnetku z naslovom Tukaj ti kažem pot zapisal Snoj, ki zagotavlja, da je za številčnejše obiske najvišjega slovenskega izvenalpskega vrha zaslužen tudi njegov dober prijatelj in oskrbnik koče na Snežniku Slavko Škoberne. Slavko z soprogo Janjo namreč že desetletje skrbi, da se planinci na Snežniku počutijo dobrodošle. Z dobro kulinarično ponudbo, prijazno besedo in popolno predanostjo sta zakonca Kočo Draga Karolina postavila tudi na planinski zemljevid sveta, saj Snežnik »obiščejo domačini iz bistriške, pivške in loške doline, planinci iz celotne Slovenije, Hrvati iz Kvarnerja in Istre, zamejci in Italijani. Veliko je planincev, ki prihajajo redno, tako da smo zelo zadovoljni z obiskom. Poleti pa so nas obiskali tudi Indonezijci, Pakistanci, Indijci, Američani, Kanadčani in Južnoameričani« je mednarodno prepoznavnost Snežnika opisal Škoberne.
1. junija bosta Škobrnetova zaradi težav z zdravjem ključ koče na Snežniku predala novim oskrbnikom, ki jih bodo izbrali v odboru Planinskega društva Snežnik. »Družina Škoberne je zelo poznana in je paradni konj našega društva, zato bomo težko našli primernega nadomestnega oskrbnika. Želimo si takega oskrbnika, ki bi vztrajal in bi vedel, v kaj se spušča… Mislim, da je koča na Snežniku zadnja, ki se oskrbuje na ramah. Vse od šibice do cementa in nafte, vse je potrebno prinesti na ramah« je specifičnost »službovanja« na 1790 metrih nad morjem pojasnila predsednica društva Darinka Dekleva.
Planinsko društvo Snežnik bo letos obeležilo častitljivih 110 let delovanja in v ta namen pripravljajo posebno planinsko turo v Alpe, na kateri bodo moški člani obiskali štiritisočak, dame pa se bodo povzpele na tri tisoč metrov nadmorske višine. Za širši krog planinskih navdušencev pa 14. maja načrtujejo večji pohod od Gomancev preko Snežnika s končnim ciljem na Sviščakih, kjer bodo pripravili krajšo slovesnost in bodo podelili priznanja zaslužnim članom.
Planinsko društvo Snežnik ima blizu 370 članov, od tega kar 100 otrok, ki so tudi najbolj aktivni in društvo zanje organizira skupinske izlete. Del Planinskega društva je tudi Gorsko reševalna služba, ki je lani praznovala četrt stoletja delovanja in požrtvovalno pomaga ob nesrečah, ki se pripetijo v gorskem svetu. 17 njihovih članov je v pripravljenosti, da priskočijo na pomoč na nedostopnih krajih in v nemogočih razmerah; med njimi jih ima 8 licenco, ostali so podporniki. Lani pa se je društvu pridružila tudi Turno kolesarska skupina, ki je 17. decembra uspešno izpeljala tekmo za slovenski pokal v ciklokrosu. Člani Planinskega društva Snežnik si želijo, da bi se še naprej srečevali v naravi, kjer bi vladali mir, lepa beseda in prijazen nasmeh; Iztok Snoj pa je v enem od svojih občutij zapisal: »Premišljujem o svojih snežniških poteh. Vsak izlet je lahko najboljši in vsak naslednji lahko postane njegova nadgradnja.«
