Kmetijska zadruga Krpan je že četrta zadruga, ki je kmetom na Bistriškem obrnila hrbet. Roko jim je ponudil Peter Valenčič, dolgoletni prevoznik mleka, ki ga v zadnjih letih tudi odkupuje in vozi v mlekarne.
Po kmetijskih zadrugah Hmezad, Brkini in Ilirska Bistrica, ki so končale v stečaju, je Kmetijska zadruga Krpan s 1. marcem odpovedala odkup mleka domačim proizvajalcem. »Kmetje so trdoživi, saj so se že večkrat znašli v takšni situaciji. Od sedaj naprej so kmetje lahko prepričani, da bodo prejeli plačilo za svoje delo, saj v svojih 25 letih nisem kmetom ostal dolžan niti enega dneva« je zagotovil Peter Valenčič iz Harij, ki vsak drugi dan prepelje do 10 tisoč litrov mleka, od tega 3000 litrov iz domače občine, v Ljubljanske mlekarne.
»V Ljubljanskih mlekarnah sledimo modernim trendom, ker vidimo, da se poraba ekoloških produktov v prehrani povečuje. Na osnovi tega smo se odločili, da bomo iz slovenskega mleka oblikovali linijo ekoloških produktov, ki bo namenjena slovenskemu trgu in trgu zunaj Slovenije« je uvedbo novih živil iz slovenskega mleka pojasnil direktor odkupa v Ljubljanskih mlekarnah Anton Jakljevič.
Posvet, ki ga je organiziral Valenčič je v malo dvorano Doma na Vidmu privabil okrog 35 kmetov iz Bistriškega, Pivškega, Postojnskega, pa tudi Koprskega konca, ki so z zanimanjem prisluhnili prednostim ekološkega načina reje.
Pomoč države
»Država jim pomaga z nepovratnimi plačili oziroma s subvencijami, spodbude so nekoliko višje za ekološki način kmetovanja, predvsem podpora na površino, vendar mora kmetovalec izpolnjevati določene pogoje, da pride do tega plačila; preurediti mora proizvodnjo in način reje. To pa zahteva določena sredstva« je spremembe za kmete, ki se odločijo za prehod iz konvencionalne reje v ekološko, opisala Rafaela Žejn vodja izpostave za kmetijsko svetovanje Ilirska Bistrica pri KGZ Nova Gorica.
Odkupna cena za liter mleka, ki je pridelano na konvencionalen način, je med 28 in 31 centi brez ddv-ja, medtem ko je cena pri ekološkem kmetijstvu za 10 centov višja. Tudi David Vičič iz Zarečice, ki je za prehod na ekološko rejo potreboval dve leti, se nadeja skorajšnji pridobitvi certifikata za ekološko pridelavo mleka in priznava: » tukaj sem začutil eno možnost…Če bi se bilo potrebno še enkrat odločiti, bi se še enkrat odločil za ekološko rejo, saj ne dovoljuje uporabe pesticidov in definitivno se ekološka reja na dolgi rok splača.«
Kot je zagotovil direktor odkupa Jakljevič, so v Ljubljanskih mlekarnah pripravljeni iti kmetom nasproti:« Na osnovi naše pozicije na trgu, bomo poskušali na prodajni strani učinkovito delovati in bomo s tem odjemalcem zagotavljali kontinuiran odkup, ceno in pogoje.« Ustrezna cena in dolgoročni pogoji pa bodo kmetom povrnili zaupanje v odjemalce in perspektivnost ekološke proizvodnje mleka.
