»Življenje se je znova vrnilo v Lipo, hiše so se obnovile in Lipa je postala večna« je ponosno sklenila svoj govor predsednica krajevne skupnosti Lipa Dženi Šamanić na 73. obletnici opustošenja obmejne vasice v občini Matulji. Spominske slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki bistriške občine, ki so položili venec na spomenik žrtvam.
Nacisti in fašisti so zadnji aprilski dan leta 1944 vpisali v zgodovino kot najbolj črn dan tega področja, saj so na svojem krvavem pohodu na posebej krut način ubili 269 vaščanov, med njimi kar 92 otrok. Najmlajša žrtev tragedije je bila šestmesečna dojenčica. Zločinci so do temeljev požgali celotno vas z vsemi 87 domačijami in 85 gospodarskimi poslopji. Zgodba o moriji ob koncu druge svetovne vojne je znova oživela po 73. letih na spominski slovesnosti »Lipa pamti«.
Spominu na žrtve se je poleg množice domačinov, svojcev žrtev, predstavnikov občine Matulji ter predstavnikov širšega okoliša Istre in Kvarnerja poklonila tudi delegacija Občine Ilirska Bistrica s podžupanom Petrom Štavarjem na čelu, s častnim salutiranjem pa je svoje spoštovanje do padlih izrazil tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ilirska Bistrica Stanislav Zver.
Mesto Ilirska Bistrica in vasico Lipa namreč spaja neločljiva vez, ki se je stkala tistega dne, ko so okupatorji v fotografskem ateljeju Maraž razvili negative fotografij svojih zverinskih dejanj. Člani družine Maraž so skrivoma naredili kopije fotografij, ki danes predstavljajo ključen del zbirke muzeja Lipa pamti in so pomembno pripomogle pri prepoznavanju identitete žrtev. Predstavniki hrvaške zveze antifašističnih borcev so zato konec lanskega leta potomcem družine Maraž podelili posebno priznanje za ohranitev fotografij, ki so dokumentirale vojne grozote v popolnoma uničeni vasici matuljskega zaledja.
