Naglušnost in gluhost

1. 4. 2019 18

Naglušnost in gluhost

Kaj je naglušnost in kaj gluhost?

Izguba sluha je okvara, ki se v večini primerov razvija počasi, kako pomemben je sluh, pa se zavemo šele, ko ta začne pešati. Najpogostejša vzroka, ki vodita v naglušnost ali celo gluhoto, sta hrup in staranje. Okvara sluha lahko nastane na kateremkoli delu slušne poti, od zunanjega ušesa pa vse do možganskih centrov.

Pojem naglušen opredeljuje osebe z izgubo sluha. Pri naglušnih osebah je sposobnost poslušanja in razumevanja omejena, izguba sluha se giblje od 31 % do 95 % po Fowlerju. Naglušnost se po linearni redukciji sluha stopnjuje:

  • lažja naglušnost do 40 dB,
  • srednja naglušnost do 60 dB,
  • težja naglušnost do 80 dB.

 

Osebe, ki so sluh izgubile kasneje, več kot 95 % po Fowlerju, govor in poslušanje pa sta ohranjena, so prav tako opredeljene kot naglušne osebe.

 

KLASIFIKACIJA NAGLUŠNOSTI

Stopnja dB

Izguba sluha

Komunikacija

10 do 15 dB

normalno slišanje

Komunikacija poteka nemoteno.

 

16 do 25 dB

rahla

Komunikacija je nemotena v tihem okolju, v hrupu so težave pri razumevanju šibke

 

26 do 40 dB

lažja

Komunikacija je otežena, če je govor tih ali na razdalji.

 

41 do 55 dB

zmerna

Komunikacija je otežena. Oseba sliši govor le od blizu.

 

56 do 70 dB

zmerno težka

Oseba sliši glasen govor. Govor naglušnega je moten.

 

71 do 90 dB

težka

Oseba sliši le zelo glasen govor. Ne prepozna vseh besed.Posameznikov govor ni povsem razumljiv.

 

91 in več dB

globoka, zelo težka

Oseba govora ne zaznava, lahko sliši glasne zvoke. Posameznikov govor je nerazumljiv.

 

 

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) gluhoto klasificira kot eno najtežjih invalidnosti. Izguba sluha pri gluhi osebi je povprečno 91 dB ali več, kar povzroča velike težave pri komunikaciji, izobraževanju, informiranju, vključevanju v okolje itd.. Je nevidna invalidnost, ki zaradi pomanjkanja slušnega doživljanja gluho osebo nemalokrat potisne v podrejeni položaj. Taka oseba je osamljena, ima občutek odvisnosti, izoliranosti, zavrača podporo okolice.

Po podatkih raziskave, opravljene na vzorcu osemsto gluhih (Redžepovič, Juhart 2011a: 33), ima 32 odstotkov gluhih končano največ osnovno šolo, 57 odstotkov največ poklicno, 10 odstotkov srednjo strokovno in le 1 odstotek višjo oz. visoko izobrazbo.

 

Poznamo PRELINGVALNO in POSLINGVALNOgluhe osebe.

  • Prelingvalno gluhe osebe so tiste osebe, ki so sluh izgubile takoj po rojstvu ali najkasneje do tretjega leta starosti. Te osebe nimajo slušne in jezikovne zaznave, večina jih je nemih. Sporazumevanje poteka s pomočjo znakovnega jezika, gibov, mimike.
  • Postlingvalno gluhe osebe so osebe, ki so oglušele pozneje. Te osebe so v večini že osvojile jezikovno-glasovno sporazumevanje in lahko sporočilo do cca. 70-odstotno razumejo. Da pa bi postlingvalno gluhe osebe razumele 70 odstotkov sporočila, mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev:
    • frontalen pogled,
    • jasen govor,
    • odlična artikulacija,
    • mimika,
    • brez brk.

Kljub temu da WHO gluhoto uvršča v sam vrh invalidnosti, pa je v Sloveniji slika povsem drugačna. Pri nas so gluhe osebe uvrščene v kategorijo oseb s 70-odstotno telesno okvaro, zaradi česar jimstatus invalida ni priznan, pravice do tehničnih pripomočkov pa so okrnjene.

 

 

Anita Frank Tomažič, uni. dipl. jezikoslovka