Ekipa Zavoda REVIVO bo v poletnih mesecih v sklopu evropskega programa Open Rivers Programme pripravila prostovoljske akcije za beleženje ovir na reki Reki, najdaljši ponikalnici v Sloveniji. K iskanju ovir bodo povabili prostovoljce, ki bodo s pomočjo aplikacije na mobilnih telefonih sami vnašali podatke o lokaciji, višini in širini najdenih pregrad.
S tem želijo v Zavodu REVIVO zbrati podatke, ki bi pomagali razumeti vplive ovir na rečno ekologijo, prepoznati najbolj poškodovane in za odstranitev primerne pregrade in dvigniti zavedanje o pomenu prosto tekočih rek za ljudi in življenje ob reki Reki. Ekološko društvo Eko Bistrc je o tem konec maja v sodelovanju z Zavodom REVIVO, Parkom Škocjanske jame in Knjižnico Makse Samsa Ilirska Bistrica pripravilo okroglo mizo.
Na reki Reki je že identificiranih prek tisoč ovir
Podatki o več kot tisoč ovirah na Reki zastareli in pomanjkljivi. Zaradi številnih ovir je pod povečanim pritiskom krhka biotska raznovrstnost Škocjanskih jam, kjer živi človeška ribica (Proteus anguinus). Ovire namreč povečujejo onesnaženje v reki, preprečujejo prenos sedimentov in drobijo populacije človeške ribice, rib in drugih vodnih organizmov.
Reka, predvsem pa njeni pritoki, so sicer še vedno večinoma naravni, njihove poplavne ravnice pa se uporabljajo predvsem za kmetijstvo. Na teh poplavnih ravnicah, kot že ime pove, se Reka s pritoki razlije v času visoki voda oziroma poplav. Žal pomanjkljiva obrežna vegetacija in ureditev pašnikov do same struge ali celo v strugo, slabšajo kakovost vode, saj se vsa hranila (iztrebki) pašnih živali ob vsakem večjem nalivu ali poplavah spirajo v reko, z njo v Škocjanske jame in ne nazadnje - v našo pitno vodo. Ob tem ne smemo pozabiti, da uvrščamo Reko med reke prvega reda, kar pomeni, da bi po Zakonu o vodah (14. člen) morali zagotoviti 15 metrov obrežnega pasu v naseljih in 40 metrov zunaj naselij. V tem pasu bi gosta vegetacija prečistila številne nečistoče in tako izboljšala kakovost naše pitne vode.
Ocena o dobrem stanju Reke nič ne pove o stanju populacij rib selivk
Ekološko stanje reke Reke je trenutno ocenjeno kot dobro, vendar raziskave na ribjih populacijah, ki nam povedo, kakšno je hidromorfološko stanje reke – torej, ali so reke za ribe selivke sploh prehodne, ali še imajo na Reki habitate za drst, prehranjevanje in prezimovanje - niso vključene v to oceno. Po navedbah lokalnih prebivalcev je načrtovanih veliko novih posegov v reko, zato je jasno, da je treba takoj ukrepati. Lokalna skupnost, ribiška družina in upravljalec Parka Škocjanske jame so naklonjeni ohranjanju in obnovi degradiranih odsekov reke.
European Open Rivers Program ponuja sredstva za podporo projektom, ki vodijo (dolgoročno) v odstranjevanje manjših ovir in obnovo rečne struge skupaj s floro in favno. Tak projekt je popis pregrad na Reki, ki ga organizira Zavod REVIVO skupaj z lokalnimi organizacijami in prebivalci. Po Evropi se je do 2022 namreč odstranilo že več kot 325 ovir, od tega 133 v Španiji, kjer imajo tudi zakonsko določeno, da je potrebno stare ovire, ki niso več v uporabi, odstraniti. V Sloveniji še nismo tako daleč, saj ne vemo koliko ovir na naših rekah sploh imamo.
Zavod REVIVO je že začel s prvimi aktivnostmi, ki bodo vodile do uspešnih ter dolgoročnih rezultatov. Zbrati nameravajo aktualne in popolne podatke o ovirah na Reki, na primer o lokaciji, vrsti ovire, višini, dolžini, stanju ohranjenosti. Te informacije so namreč pomembne za prepoznavanje zastarelih in nedelujočih ovir, ki bi jih bilo mogoče odstraniti, vse to pa je lahko podlaga za čim bolj učinkovito načrtovanje in izvajanje prihodnjih študij izvedljivosti in odstranitve ovir.
Vabilo popisovalcem prostovoljcem
Na podlagi podatkov bomo lahko bolje razumeli vplive ovir na rečno ekologijo, prepoznali najbolj poškodovane pregrade, ki so tudi ekološko najbolj sporne, njihova odstranitev pa je družbeno in funkcionalno najbolj sprejemljiva. Sodelujoči v projektu pa si tudi želijo dvigniti zavedanje lokalnega prebivalstva o pomenu prosto tekočih rek za ljudi in življenje v reki.
Zato Zavod REVIVO v projekt vključuje tudi lokalno prebivalstvo. K popisovanju ovir vabi prostovoljce, ki lahko s pomočjo mobilnega telefona sami popišejo najdene pregrade. Mobilna aplikacija Barrier Tracker namreč omogoča zbiranje podatkov o lokaciji, širini in višini vsake najdene pregrade. Prostovoljce bodo v ta namen tudi usposobili na delavnicah, na katerih bodo projekt podrobneje opisali in predstavili.
Več informacij o projektu najdete tukaj.
Na okrogli mizi je projekt predstavila Eva Horvat iz Zavoda REVIVO, Nevenka Lukić Rojšek, predstavnica World Wildlife Fund (WWF) v Sloveniji je orisala načine odstranjevanja jezov v Evropi in uvedbo raznolike formule za odstranjevanje jezov v Sloveniji ter navedla primere dobrih praks, Jure Gombač, vodja vodovoda na Komunalnem podjetju Logatec, ki je obenem član Ribiške družine Ilirska Bistrica, pa je opisal stanje Reke in ribji živelj v njej, spregovoril pa je tudi o ozaveščenosti domačinov o stanju voda v ilirskobistriški občini ter o sodelovanju z njimi.
Okroglo mizo je vodil Damjan Habe iz Zavoda REVIVO. Več o programu, ki podpira aktivnosti odstranjevanja manjših jezov in ponovne vzpostavitve rečnega toka ter biodiverzitete, najdete tukaj.
