Pust simbolično predstavlja slovo od zime in hrepeneče pričakovanje pomladi; veselje, norčavost in obilje pa predstavljajo čare pustnih dni.
Pust simbolično predstavlja slovo od zime in hrepeneče pričakovanje pomladi; veselje, norčavost in obilje pa predstavljajo čare pustnih dni.
Pustnim šegam so na Slovenskem že od nekdaj pripisovali velik pomen, zaradi česar je bil pustni čas za ljudi poseben čas v letu. V mestih, trgih in na vaseh še vedno prirejajo plese in pustne obhode, s katerimi želijo prikazati pustne običaje in navade, ki so jih prakticirali naši predniki.
V ilirskobistriški dolini so šege, ki so spremljale pust, vedno predstavljale pomemben dogodek v letu. Nekatere etnološke maske so se s pomočjo zavednih prebivalcev ohranile vse do danes in so poznane po celi Sloveniji ter izven nje.
Običajev, ki so povezani s pustom, je kar nekaj, vsem vasem v naši občini pa je skupna poberija, ki jo pustne skupine opravijo na različne dneve v pustnem času. Včasih je veljalo, da se skupina »šjm« odpravi po vasi in obišče prav vsako hišo, razen če je pri hiši kdo umrl. S prihodom v hišo maske prinesejo zdravje, srečo, veselje, dobro letino in vse dobro v letu. Prav tako je veljalo, da so pri vsaki hiši nekaj prispevali v koš z dobrotami. Včasih so bile to dobrote, kot so jajca in klobase, ki so jih na koncu skuhali in jih skupaj pojedli. Poberija je v zadnjih letih postala zanimiv dogodek za obiskovalce, ki se je udeležijo kot gledalci, saj jih zanimajo pustne šege in navade naših prednikov.
Slovenijo zaradi velikega števila različnih tipov pustnih likov lahko poimenujemo kar »Evropa v malem«, kar velja tudi za našo občino. Tudi v letošnjem letu bo program prireditev v pustnem času pester in namenjen različnim starostnim skupinam obiskovalcev. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji umetnosti z razstavo na temo pusta v Galeriji Doma na Vidmu. Otroci bodo ustvarjali na pustnih delavnicah in se zabavali na pustnem rajanju; odrasli pa lahko zaplešejo na pustnem plesu. Na »debeli četrtek« bo v šotoru v Parku Nade Žagar tradicionalna predaja oblasti »Pustu« in predstavitev pustnih dobrot iz naše občine. Pustno rajanje bo svoj vrhunec doživelo v nedeljo, 3. marca, ko bo po ulicah Ilirske Bistrice potekala 24. tradicionalna pustna povorka Pust je pršu. Povorke se vsako leto udeleži veliko pustnih skupin – največ jih prihaja iz Občine Ilirska Bistrica, ne manjkajo pa tudi skupine iz drugih delov Slovenije in tradicionalne skupine iz sosednje Hrvaške, ki vsako leto skupaj z našimi »šjmami« odganjajo zimo.
Na pustni povorki se bo tudi letos predstavilo več kot dvajset pustnih skupin – nekatere se prireditve udeležujejo že vrsto let, druge se bodo opogumile prvič. Na prireditvi ne bodo manjkale najstarejše omenjene pustne maske brkinskih škoromatov, predstavile pa se bodo tudi druge nič manj pomembne etnološke maske, kot so: vrbišće šjme, vrbovske šjme, kurenti in zvončari iz sosednje Hrvaške. Poleg etnoloških mask se prireditve udeležijo tudi številne novodobne maske, ki ponazarjajo aktualne dogodke sodobnega časa in poskrbijo za obilo dobre volje v publiki.
Vabljeni, da se udeležite katerega od dogodkov ter nam z dobro voljo in veseljem pomagate odgnati zimo.
Živijo pust!
Mateja Kakež,
Pokrajinski muzej Koper, enota Il. Bistrica
