Predsednik vlade Marjan Šarec se je z župani obmejnih občin dogovoril za oblikovanje delovne skupine, ki bo pripravila sistemske rešitve za obvladovanje vplivov migracij in izboljšanje življenjskega standarda prebivalcev obmejnih območij. Ilirskobistriški župan Emil Rojc je zadovoljen z izplačilom sredstev za stroške čiščenja odpadkov, ki so jih za seboj pustili nezakoniti migranti.
V ponedeljek, 4. novembra 2019, so se podpisniki Pobude za zaščito prebivalcev in bivalnega okolja zaradi nezakonitih migracij zbrali pri predsedniku vlade in mu predstavili svoje predloge o načinu reševanja razmer ob meji. Po konstruktivni izmenjavi pogledov in mnenj so se dogovorili, da se bo pod vodstvom ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja v štirinajstih dneh oblikovala posebna skupina, sestavljena iz predstavnikov županov in predstavnikov vlade, ki se bo posvetila sistemskim rešitvam pri reševanju migrantske krize in izboljšanju razmer za življenje ljudi ob meji.
»Danes smo evidentirali probleme, s katerimi se srečujemo. Strinjali smo se, da gre za dolgotrajen proces, zato se bomo morali večkrat sestati in skupaj poiskati rešitve ter finančna sredstva. Čeprav ni bilo nobenih konkretnih obljub, smo zelo zadovoljni, da smo se dogovorili o načinu reševanja teh problemov. Zavedamo se, da se bodo le-ti odpirali na novo, sproti pa bomo morali iskati tudi nove rešitve,« je na tiskovni konferenci po zaključenem sestanku s premierjem dejal ilirskobistriški župan Emil Rojc.
Neustrezna infrastruktura, pomanjkljiva javna razsvetljava, slaba pokritost signala za mobilni telefon in prioritetna zdravniška oskrba migrantov med najbolj perečimi temami.
»Želimo poiskati sistemske rešitve na področju reševanja infrastrukturnih problemov ob meji, ki se dotikajo prebivalcev ob meji in policije ter vojske, ki ob meji patruljirata. Velik problem so neustrezne ceste, gozdne poti in ostala infrastruktura. V okviru te skupine želimo preučiti prilagoditve in izboljšave delovanja sistema zdravstva, komunale, prevozov otrok v šolo, gasilcev, policije. Še naprej želimo razvijati tehnično varovanje in najti rešitve za vzdrževanje teh sistemov. Zanima nas tudi sistemski pristop k reševanju in pomoči gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu, ki so prizadeti zaradi migrantske krize in dosedanjih ukrepov,« je glavne zahteve županov obmejnih občin povzel župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek.
Župan Občine Kostel Ivan Črnkovič je izpostavil problema, s katerima se soočajo vse občine ob meji – uničenost občinskih cest zaradi policijskih in vojaških vozil ter slaba javna razsvetljava, ki nezakonitim prebežnikom omogoča lažje gibanje po obmejnem območju.
»Skoncentrirani smo predvsem na tiste ukrepe, ki so v dobrobit lokalnega prebivalstva in hkrati lajšajo izvajanje nalog policiji in vojski. Če na določenem področju ni signala za mobilni telefon, je to problem za občane, ki ne morejo poklicati policije, kot tudi za policiste in vojake, ki ne morejo komunicirati med seboj. Naš cilj je, da se občina v celoti pokrije z mobilnim signalom, tudi na tistih področjih, kjer to ni ekonomsko upravičeno,« je na težave v domači občini opozoril župan Emil Rojc.
V nadaljevanju je bistriški župan izpostavil tudi problem zdravstvene oskrbe migrantov: »Ko policija ujame migrante, ki potrebujejo zdravniško pomoč, jih pripelje na urgenco, kjer so tudi naši ljudje. V tem primeru se urgenca prekine, saj morajo naši ljudje počakati, da najprej oskrbijo migrante. Po obravnavi migrantov mora medicinsko osebje razkužiti prostor pred sprejemom novega pacienta. To je za naše ljudi moteče, zato smo predlagali, da migrante oskrbi Slovenska vojska s svojim zdravstvenim osebjem.«
Med aktualnimi temami, ki jih bo obravnavala bodoča delovna skupina za obvladovanje vplivov migracij ob meji in jih je v Pobudi za izboljšanje razmer v obmejnih občinah podpisalo šestnajst županov obmejnih občin, so tudi dodatna finančna sredstva za čiščenje okolja, večje število policistov in vojakov na meji, dodelitev policijskih pooblastil vojski, zagotovitev večje osebne varnosti in zaščite pred boleznimi za prebivalce ob meji, boljša opremljenost gasilskih enot za požare v gozdovih, ustrezno čiščenje žičnate ograje, nadomestila za izpad prihodkov, znižanje dajatev iz naslova katastrskega dohodka in državno subvencioniranje zavarovalne premije za zavarovanje premoženja občanov.
Kot primer dobre prakse sodelovanja Občine Ilirska Bistrica z državo je župan Rojc izpostavil plačilo zahtevkov v višini približno 10.000 evrov za povračilo čiščenja približno 6 ton odpadkov, ki so jih za seboj pustili prebežniki v bistriški občini. Ker sklep vlade o finančni pomoči občinam, ki se soočajo z odvrženimi odpadki migrantov, velja le do konca tekočega leta, Rojc upa, da bo imela vlada tudi v naslednjem letu posluh za sanacijo okolja, saj meni, da se je pobrala le polovica vseh odpadkov, in obenem dodaja, da že nastajajo nova odlagališča, ki še niso uradno evidentirana.
