Z županom Občine Ilirska Bistrica Emilom Rojcem smo se pogovarjali o očitkih glede jemanja podkupnine. Kaj mu je bilo dejansko očitano, kakšni naj bi bili obremenilni dokazi, kaj je Komisija za preprečevanje korupcije dejansko odkrila in kakšne so ugotovitve Nadzornega odbora Občine Ilirska Bistrica? Predstavljamo vam njegovo plat zgodbe, saj so določeni mediji poročali le o sumu kaznivega dejanja, z rezultatih preiskav pa bralcev niso seznanili.
V medijih so se konec maja pojavili naslovi, v katerih vas povezujejo s sumom jemanja podkupnine. Časniki so poročali:
Kako komentirate njihove navedbe?
Glede na to, da mi je znana uredniška politika omenjenih medijev, ki ne zamudijo niti najmanjše priložnosti za mojo diskreditacijo, me omenjeni članki ne presenečajo. Pravzaprav sem nivoja njihovega »profesionalnega poročanja«, kot zase pravijo pri PN, že navajen.
Pa vendar, ko preberete komentar novinarke PN Katje Kirn Vodopivec, ki se navezuje na mojo domnevno korupcijo, se je treba krepko zamisliti o tem, iz kakšnih razlogov ti mediji pravzaprav obstajajo?
Citiram del teksta gospe Kirn Vodopivec v članku O darilih in uslugah, ki so ga povzeli tudi ostali navedeni: »Neuradno in potihoma se o raznih darilih, podkupovanju in vračanju uslug med župani, funkcionarji in drugimi uradniki veliko šušlja in govori, le redkokdaj pa smo priča, da kateremu od njih organi pregona tudi resno stopijo na prste in njihove posle vzamejo pod drobnogled. No, prav to se je zdaj zgodilo ilirskobistriškemu županu Emilu Rojcu. Njegove domnevno sporne posle je nekdo prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije. Neuradno naj bi ob koncu leta sprejel darilo ene od vaških skupnosti v občini. Marsikdo bo na tem mestu zamahnil z roko, češ, saj to ni nič takega, pa saj ne bi bil edini, ki naj bi ga dobili s prsti v marmeladi. Vendar tudi ta vedno večja brezbrižnost in toleranca družbe do tovrstnih dejanj državnih in lokalnih funkcionarjev, ki bi s svojo etično držo morali biti državljanom in občanom za zgled, je gotovo pripomogla k temu, da Slovenija na lestvici zaznave korupcije počasi, a vztrajno drsi navzdol. Tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije opozarjajo, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda, kar je nepredstavljivo veliko denarja, s katerim bi lahko zgradili številne šole, bolnišnice, domove za starejše, ceste ...«
Celotna zgodba PN in sorodnih medijev, ki so novico povzeli, temelji na anonimni prijavi proti meni, ki je prispela na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Edini dokaz, ki ga je prijavitelj priložil prijavi, je nepodpisan končni obračun ene od vasi, iz katerega izhaja, da je bilo za moje darilo namenjenih 78,5 evrov, kar se je pozneje izkazalo, da ne drži. In še v tem segmentu je prijavitelj naredil napako, ker me uradno obtožuje, da sem prijel 75 €, domnevni dokaz pa je priložil za 78,5 €. Za vse ostale obtožbe prijavitelj ne ponuja niti najmanjšega dokaza. Zavedam se, da je KPK ob prejemu kakršnekoli ovadbe dolžna začeti postopek, čeprav prijavitelj ne ponuja dokazov, ampak zgolj obtožbe. Moram priznati, da je KPK svoje delo opravila korektno. Tako kot priznavam KPK pravico, da opravijo svoje delo, priznavam pravico tudi medijem, da o tem obvestijo javnost. V nobenem primeru pa noben medij nima pravice namigovati na mojo krivdo ali me povezovati s krajo, preden je ta dokazana.
Ob branju teksta PN in ostalih, ki so novico povzeli, je treba poudariti, da večina bralcev besedno zvezo »domnevno sporne posle« povzame kot »sporne posle«. Enako velja za »naj bi storil«, kar se zelo hitro razume kot »je storil«. V nadaljevanju novinarka omenja še »prste v marmeladi« in ocenjeno slovensko letno korupcijo 3,5 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda, to pa zato, da bralec dobi občutek, da se pri obravnavi kaznivih dejanj, ki mi jih očita prijavitelj, pogovarjamo o velikem denarju.
Če iz teksta novinarke izključimo olepšave, kot so »naj bi« ali »domnevno«, dobimo povzetek teksta kot ga bere večina bralcev, in sicer da so ilirskobistriškemu županu Emilu Rojcu resno stopili na prste, ker so ga zalotili s prsti v marmeladi oziroma pri kraji 3,5 milijarde evrov, kar z realnostjo nima nobene povezave.
K izdelku novinarke je treba prišteti še mojo sliko pred vrati sodišča v Ilirski Bistrici, ki so jo umestili na prvo stran PN in ob tem ni težko ugotoviti, kaj si je o meni mislijo bralci PN in sorodnih medijev. Še posebej to velja za bralce iz drugih občin, ki o meni vedo zgolj to, kar preberejo v medijih. Mimogrede slika pred sodiščem je nastala v sodnem postopku, ko me je gospod Zlatko Jenko ovadil zaradi kršenja (njegovih) človekovih pravic, o čemer so takrat, tik pred volitvami v mojem prvem mandatu, PN veliko poročale. Seveda o tem, da je sodišče pozneje obtožbo o mojem kršenju človekovih pravic zavrglo, niso poročali. Ravno tako PN niso poročale o ugotovitvah Nadzornega odbora (NO) Občine Ilirska Bistrica glede ovadbe, o kateri govorimo, čeprav je novinarka PN vprašala po sklepu NO s seje 22. junija 2022. Očitno novinarki PN sklep NO, ki me je oprostil krivde, ni bil všeč.
Novinarka zaključuje svoje razmišljanje z besedami, da bodo o poštenosti in moralnosti takih in drugačnih Rojčevih dejanj na jesenskih lokalnih volitvah presojali ilirskobistriški volilci in volilke.
Torej novinarka ve ali domneva, da bom kandidiral na jesenskih volitvah, da me PN blatijo že 12 let, in da kljub neštetim ovadbam, ki so jih podobno kot sedaj PN v javnosti napihovale do skrajnosti, nisem bil obsojen za kaznivo dejanje. Poleg tega novinarka do zadnjega stavka v svojem članku ne more mimo tega, da se ne bi spraševala o moji moralnosti in poštenosti, kljub temu da za sum v mojo poštenost ne navede nobenega dokaza.
Zato se upravičeno sprašujem, s kakšnim namenom so ustanovljeni mediji, kot so PN, STA, Times, Žurnal24 in Mladina. Močno dvomim, da je njihov namen celovito in pošteno obveščanje javnosti, moje mnenje pa dodatno potrjuje dejstvo, da so vsi omenjeni mediji svoje članke objavili 25. maja 2022. Vsi v svojih člankih navajajo, da je KPK proti meni pričela preiskavo. Naslednji dan, 26. maja 2022, pa je KPK na svoji spletni strani objavila: »Glede na nekatere objave v medijih, ki so v naslovih prispevkov napačno navajali, da je Komisija začela preiskavo domnevnega podkupovanja ilirskobistriškega župna, pojasnjujemo, da Komisija zoper omenjenega župana ne vodi preiskave.« Postopek so namreč zaključili že pred objavo člankov. Iz navedenega je jasno, da nihče od novinarjev PN, STA, Times, Žurnal24 in Mladina pred objavo svojega članka ni kontaktiral s KPK, ampak so svoje poročanje naslonili zgolj na »čenče«, čeprav je osnovno načelo vsakega poročanja, da novinar preveri verodostojnost podatka, ki ga objavi.
Ne glede na neizmerno poudarjanje teh istih medijev o njihovi nevtralnosti in profesionalnosti je iz načina poročanja mogoče sklepati, da o uredniški politiki odloča lastnik oziroma njegova politična povezanost. No, k sami vsebini člankov brez dvoma nekaj prispeva tudi novinar. V mojem primeru je to Katja Kirn Vodopivec, ki je bila v preteklosti zaposlena na Občini Ilirska Bistrica kot kader takratnega župana Antona Šenkinca.
Katja Kirn Vodopivec (Vir: posnetek zaslona)
Kaj natančno vam očita prijavitelj v dopisu, ki je bil poslan na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in kako na to odgovarjate?
Očitajo mi, da sem:
Komentar: pomembno je dejstvo, da je prijavitelj za vse očitane nepravilnosti priložil kot dokaz zgolj nepodpisan papir končnega obračuna ene od vasi, v katerem je navedeno, da so zame namenili 78,5 evrov. Predstavniki omenjene vasi so Nadzornemu odboru Občine Ilirska Bistrica (NO) pojasnili, da so darilo plačali iz privatnega denarja in ne iz proračuna Občine Ilirska Bistrica ter da vrednost darila ni presegala 50 evrov, kot velja omejitev za darila, namenjena funkcionarjem. Povedali so, da so iz zneska 78,5 evrov kupili tri darila, kar je bilo razvidno tudi iz računa, ki so ga priložili NO. Nesmiselna je tudi trditev, da zahtevam določen odstotek od investicije v posamezni vasi. Vasi v naši občini namreč ne razpolagajo z gotovino, razen tiste, ki pobirajo prispevke za urejanje vodovoda oziroma financiranje skupnih potreb. Takšnih vasi je malo, kar pomeni, da v kolikor bi obtožba veljala, se v večjem delu občine investicije sploh ne bi izvajale, ker mi vaščani ne bi mogli plačevati očitanega »davka«. Poleg tega znaša zagotovljena višina sredstev, ki so namenjena investicijam v Krajevne skupnosti (KS) v Proračunu Občine Ilirska Bistrica, v povprečju približno 20 tisoč evrov. To so sredstva, s katerimi razpolaga vodstvo KS. V okviru dodeljenih sredstev predstavniki KS in posameznih vasi samostojno odločajo o vrsti projekta, izbiri izvajalca in času izvedbe. Občinska uprava Občine Ilirska Bistrica je zgolj posrednik pri plačilu računov izvajalcem opravljenih del in na izvedbo projektov nima nobenega vpliva. Torej tudi iz tega naslova ni razloga za korupcijo.
Komentar: Občina Ilirska Bistrica oddaja naročila v skladu z zakonsko določenimi pravili javnega naročanja, ki so striktno regulirana. Sam na končno izbiro izvajalca praktično nimam nobenega vpliva. Zato očitek, za katerega prijavitelj ne podaja nobenega dokaza, zavračam. Na Občini Ilirska Bistrica je bilo v času mojega mandata poleg revizije Računskega sodišča RS izvedenih tudi več drugih kontrol poslovanja Občine Ilirska Bistrica, pri katerih omenjeno kaznivo dejanje ni bilo ugotovljeno.
Komentar: pri izgradnji druge faze obvoznice je treba poudariti, da je to državna in ne občinska cesta. Torej o vsebini projekta, kar pomeni tudi o poteku ceste, dokončno odloča Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) in ne župan. Predvideni sta bili dve trasi med Vilharjevo in Šercerjevo cesto, in sicer po tako imenovani »tankovski cesti«, ki se priključuje na Vilharjevo cesto 33c poleg Petrolovega bencinskega servisa, in druga trasa, ki se priključuje na Vilharjevo cesto 33b poleg trgovskega centra Eurospin. Trasa »tankovska cesta« ima pred drugo izbiro dve prednosti:
Iz teh razlogov se je DRSI skupaj z Občino Ilirska Bistrica odločila za traso po »tankovski cesti«. Iz prometne ureditve je razvidno, da morajo vozila, ki prihajajo iz smeri Knežaka in nameravajo nadaljevati pot po obvoznici, zgrajeni v prvi fazi (železni most–Lesonit–Spetič), v vsakem primeru mimo Petrolovega bencinskega servisa, ne glede na to, katera trasa je bila izbrana. Iz navedenega je jasno, da ni razloga, zakaj bi mi družba Petrol, d. d., za izbiro trase, ki ni bila izključno v moji pristojnosti, namenila podkupnino.
Komentar: kot predlagatelj proračuna predlagam izvedbo projektov na osnovi naslednjih kriterijev:
Vse slovenske občine in tako tudi Občina Ilirska Bistrica izvajamo projekte, ki jih predhodno potrdi občinski svet. Kar pomeni, da nabor projektov oziroma vsebina Načrta razvojnih programov ni izključno v moji pristojnosti, ampak smiselnost posamezne investicije presodijo in dokončno potrdijo ali zavrnejo občinski svetniki.
Komentar: glede omenjene prijave lahko povem, da od konzula Ruske federacije nisem prejel v dar nobene umetniške slike, zato o obdarovanju tudi nisem poročal. Ravno tako v obdobju, ko opravljam funkcijo župana Občine Ilirska Bistrica nisem prejel v dar nobene umetniške slike, katere vrednost presega 50 evrov.
Kdo je pristojen za vodenje preiskave glede omenjene ovadbe in ali so znane ugotovitve posameznih organov?
Na spletni strani KPK so 26. maja 2020 objavili, da so prijavo odstopili v reševanje policiji. Del prijave je Komisija odstopila v reševanje Nadzornemu odboru Občine Ilirska Bistrica (NO), del, ki se nanaša na sum pridobitve umetniškega dela, pa je obravnavala Komisija sama. Obenem je Komisija po pojasnilu, ki sem ga poslal glede prejema vrednega umetniškega dela 26. maja 2022 na spletni strani sporočila, da so zaključili z obravnavo prijave glede nepravilnosti pri poslovanju župana Občine Ilirska Bistrica Emila Rojca, in da Komisija ni potrdila kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Nadalje je Nadzorni odbor Občine Ilirska Bistrica na svoji 10. seji 22. junija 2022 sprejel naslednji sklep: »Nadzorni odbor Občine Ilirska Bistrica ni ugotovil nepravilnosti v zvezi s prijavo KPK RS št. 06210-85/2022/5 32019 in zaključil postopek.«
Rekli ste, da novinarka ve ali domneva, da boste kandidirali na jesenskih volitvah. Kaj pa pravite vi, ali boste kandidirali na jesenskih volitvah?
Da. Kandidirati nameravam s samostojno listo, ki se imenuje Povezovalna lista Emila Rojca. Seveda bomo morali v tem primeru zbrati ustrezno število podpisov občanov v podporo kandidaturi župana in svetniške liste. Upam, da bomo pri tem uspešni. To si želim predvsem, ker so se politične razmere v Občini v mojem tretjem mandatu umirile. Če je moja prva dva mandata zaznamovalo nekorektno in v določenih trenutkih surovo politično delovanje s strani nekaterih medijev, pri čemer so vodilno vlogo odigrale Primorske novice, in političnih nasprotnikov, ki so še danes tesno povezani z omenjenim medijem, lahko ugotovim, da je bil tretji mandat popolno nasprotje. Za takšen potek dogodkov gre v celoti zasluga večinskemu delu občinskih svetnikov Občine Ilirska Bistrica, za kar jim izrekam priznanje in se jim iskreno zahvaljujem.
