Butični turizem je del turistične panoge z visoko dodano vrednostjo. Kako premagati ovire in na Ilirskobistriškem razvijali edinstveno butično trajnostno turistično ponudbo?
Ilirskobistriško območje ima veliko turističnih priložnosti na različnih področjih, nekaterih se zavedamo, veliko izmed njih pa ne. Z željo spodbuditi razvoj tega gospodarskega področja spodbuditi večjo aktivnost, prodornost in povezovanje smo organizirali niz predavanj in okroglo mizo. Naš končni cilj je oblikovanje smernic in nato strategije razvoja turizma v naši občini.
Na primeru Giro d'Italia…
V okviru sedmih predavanj so obiskovalci prisluhnili informacijam Sabrine Povšič Štimec o oblikovanju in razvoju blagovne znamke, marketinških aktivnosti in komunikaciji med deležniki v določeni turistični destinaciji. Na primeru Giro d'Italia 2022, ki ga je predstavila Katja Sovdat, Turizem doline Soče, smo spoznavali, kako sodelovati v lokalni skupnosti pri promociji turistične ponudbe. Miha Lesjak iz Fakultete za turistične študije je na primeru Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici 2023 predstavil, kako in zakaj razvijati športni turizem in ob tem zagotavljati trajnostni razvoj. Boštjan Jerman iz podjetja Samurai je prisotne seznanil z možnostmi pridobivanja finančnih sredstev iz različnih programov in skladov.
Gostili smo predstavnika s Kočevskega, Vesno Malnar Memedovič, direktorico Zavoda Kočevsko, in Andreja Mladenoviča iz Podjetniškega inkubatorja Kočevje. V izredno zanimivem predavanju je Vesna Malnar Memedovič predstavila dosežke desetletnega turističnega razvoja področja Kočevsko in načrte za prihodnost. Razvoj kočevskega podjetniškega inkubatorja v veliki meri sloni na podpori razvoja turistične destinacije Kočevsko. Pia Peršič, magistra dediščinskega turizma, pa je predstavila, kako Novo mesto in okolica pod destinacijsko blagovno znamko Skrivnosti Dolenjske v turistično ponudbo vključuje tudi kulturno dediščino.
Cikel predavanj smo zaključili s pogovorom o povezovanju in sodelovanju na področju turizma v regiji, ki ga je vodila Marjana Grčman. Na okrogli mizi so sodelovali Dejan Iskra, RDO Zeleni kras, Pia Peršič, mag. kulturne dediščine iz Novega mesta, Bruno Bonifačič, direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti, Marjana Kalčić, direktorica Turistične skupnosti Matulji s Hrvaške in Maja Uljan, direktorica TIC Ilirska Bistrica.
Padec šengenske meje je omogočil številne priložnosti
Sodelujoči so izpostavili, da sta veliki prednosti ilirskobistriškega področja neokrnjena narava in bogata kulturna dediščine. S padcem schengenske meje so se odprle še številne možnosti za sodelovanje in za nove produkte ter doživetja v prostoru, ki je bil nekdaj že zelo tesno povezan. »Na nas je, da pograbimo priložnost in s pravimi strateškimi usmeritvami turizem postavimo kot eno glavnih gospodarskih panog v občini, če se bomo znali zgledovati po južnih sosedih, ki to znajo zelo dobro,« je povzela Maja Uljan.
Tudi predstavnika s Hrvaške sta namreč predstavila dosedanji razvoj turizma na njihovem obmejnem območju, pa tudi možnost sodelovanja v prihodnosti. Predstavljeni so bili primeri dobre prakse na Bistriškem in razvila se je zanimiva debata o nadaljnjih možnosti turističnega razvoja z zavedanjem, da se število turistov, ki iščejo zanimivo ponudbo, avtentične lokacije in butične nastanitve, ki obenem nudijo nivo udobja, ki ga zahtevni tuji gost pričakuje in ga je pripravljen plačati, povečuje. Oziroma, kot je dejal eden izmed sogovornikov, že sama kakovostna raven nastanitve in ponudbe določa raven turista, ki pride, s tem pa tudi ceno, ki jo lahko postavi ponudnik.
Udeleženci niza predavanj in okrogle mize so soglašali, da na Ilirskobistriškem turistični potencial še zdaleč ni izkoriščen. Imamo edinstveno priložnost, da s pomočjo dobrih praks dosedanjega turističnega razvoja sosednjih področij na slovenski in hrvaški strani, ob upoštevanju naravnih danosti in kulturne dediščine ter z upoštevanjem idej in predlogov lokalnega prebivalstva, ki se želi aktivno udejstvovati v turističnem segmentu, oblikujemo strateške usmeritve na področju turističnega razvoja na Ilirskobistriškem. Strateške umeritve morajo upoštevati trajnostni razvoj področja, turistično ponudbo z visoko dodano vrednostjo (butični turizem) in tesno medobmejno sodelovanje na področju razvoja turistične ponudbe. Vse to pa bo mogoče le ob podpori in zaupanju občine, sodelovanju z regionalno destinacijsko organizacijo Zeleni kras, lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) in vsemi ostalimi deležniki na področju turističnega razvoja, ki se zavedajo, da je lahko turizem pomemben del gospodarskega razvoja občine in širšega področja.
Maja Uljan
