Skupina SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica je znana po tem, da rada odkriva tudi manj znane kraje in vasi v naši in sosednjih občinah. Za prvo ekskurzijo v tem šolskem letu smo izbrali vas Juršče v sosednji pivški občini.
Vodenje po svojem kraju je prijazno sprejel naš član Branko Glažar. Pa sledimo njegovemu predstavljanju. Vas leži na nadmorski višini 704 metrov. Je najmlajša vas daleč na okoli. O tem prostoru imamo precej pisnih virov.
Zgodovina
Na kopastem vrhu Gradec je že v prazgodovini stalo gradišče. V času Rimljanov je tod vodila pomembna pot iz Loške doline proti Trstu. Iz obeh obdobij so našli materialne dokaze. In kaj se je zgodilo v številnih poznejših stoletjih?
Vsako poletje je bilo živahno, saj so celo iz beneške Istre prignali pastirji svoje črede drobnice. Zeleni, sočni pašniki so od poti utrujenim živalim vrnili moči in jih pripravili za zimo. Ta svet je bil znan kot planina Juršič. Pastirji so »stanovali« pod kraškimi spodmoli, v kraški jami, iz kamnov so si morda izdelali tudi kamnito hiško. Za zakup so dajali sir, skuto, volno, koštruna in denarno plačilo. Pred zimo pa so se s Pivškega, Brkinov, Krasa črede spuščale v toplejšo Istro. Vojne med Benetkami in habsburško državo, vdori Turkov in kuga so večkrat zaustavile te tokove.
Plemič Jurij Štemberger je zgradil grad Kalec. Pod njegovo pristavo je spadala tudi planina Juršič in prav tja je začel v začetku 17. stoletja naseljevati podložnike. Ta stalna naselitev je postala temelj današnjih Juršč. Jurščani tako praznujejo 400 letnico svoje vasi.
V pozni jeseni 1943 se je v zaledju Juršč mudil s 14. divizijo tudi pesnik Karel Destovnik Kajuh in izdal svojo edino pesniško zbirko Pesmi, ki jo je na stroju pretipkala izrazna plesalka Marta Paulin – Brina. Oba sta bila člana znamenite kulturniške skupine pri diviziji. Izdali so 38 primerkov. Ohranila sta se le dva. Pesnik je na žalost že nekaj mesecev pozneje padel med pohodom 14. divizije na Štajersko.
Zanimivosti
Najstarejši hiši v vasi sta: Cunarjeva, popačeno ime iz samostalnika col ali mitnica deželnih stanov. Druga pa je Gradarjeva, nekoč graščakova podružnica, zraven je tudi grajski vrt imenovan Pungrad. Bil je predvsem sadovnjak.
Ogledali smo si še druge zanimivosti kraja. Vodnjak iz leta1899 zgrajen sredi vasi (s premerom 6 m, rezervoar je 10 m globoko, s prekati, kjer se voda filtrira). Deževnica je speljana iz 18-ih vaških streh. Za tiste čase zelo sodobna tehnološka rešitev.
Ob cesti stoji med cvetjem spominski križ, ki so ga postavili leta 1924 fantje pred odhodom k vojakom, z željo in prošnjo, da se srečno vrnejo domov. Postali smo pred spominskim parkom. Pri ureditvi parka je sodeloval kipar Janez Pirnat. Posvetili so ga: padlim v 1. svetovni vojni (v Galiciji in na soški fronti), italijanskemu izgonu vaščanov pred začetkom druge svetovne vojne v Monte Catini-terme in vrnitve v izropane domačije, padlim v 2. svetovni vojni, talcem; spominu na nemško letalsko bombardiranje, povojni nesreči, ko je eksplodirala topovska granata in ubila 5 otrok ter ustanovitvi komande mesta Št. Peter na Krasu (Pivka). V parku je tudi ogromna skala, ki so jo vaščani poimenovali cesarjeva miza. Češ da se je ob njej gostil celo cesar!
Vas ima tudi ljubko cerkvico, ki je posvečena sv. Juriju (zavetnik pastirjev) in je malo mlajša od vasi (1664). Posvetil jo je tržaški škof Miller, ki je v letu 1693 obiskal vse cerkve v naših krajih. Krasi jo bogat poznobaročni oltar. Branko nam je ob tej priložnosti prebral nekaj pesmi domačih pesnic. Od leta 1967 imajo tud pokopališče. Lahko se pohvalijo s športnim igriščem in igriščem za otroke. Prirejajo prvomajski pohod na Kršičevec (1091m).
Šolo je vas dobila leta 1905. Prva učiteljica je bila Štefanija Pečar iz Tržiča pri Trstu. Učiteljica, ki je v vasi učila skoraj celo življenje, pa je bila Mira Šajn. Šolo so ukinili leta 1965. Od takrat obiskujejo učenci šolo v Pivki.
Zgradbo so obnovili in preimenovali v Kulturni dom. V njem deluje kulturno društvo, ustanovljeno leta 2006. Prizadevni člani prirejajo proslave ob pomembnih praznikih, predstavljajo knjige, ki nastajajo izpod peresa domačinov. O vasi je bil posnet film, Na koncu ceste, 2013, prirejajo različne delavnice. Občina Pivka je društvu leta 2019 podelila občinsko priznanje leta. Drugi mesec praznuje Kulturno društvo 20 letnico in ob tem jubileju je Branko Glažar pripravil foto knjigo s fotografijami vseh hiš ter njihovo domače poimenovanje, popisal je tudi pokojne vaščane (tiste, ki jih je poznal oz. so pokopani na jurškem pokopališču) ter zdajšnje lastnike hiš.
Vas je lepo urejena, s skrbno obdelanimi vrtovi, čeprav je kar nekaj hiš praznih. Za prijazen videz domačij poskrbi tudi cvetje na oknih. V vasi rasteta dve mogočni lipi, izjemna naravna dediščina! Ocenjujejo, da sta stari 300 let. Gospa Franka Žužek je ob našem obisku odprla turistično kmetijo pri Cunarju in nam postregla s sokom in kavo. Za zaključek nas je naš gostitelj povabil še v kulturni dom, kjer so nas vabile sladke dobrote, ki so jih napekle vaščanke. Sem pozabila zapisat, da nas je bilo 54! Upam, da nam bo ta obisk še dolgo ostal v spominu. Hvala ti, Branko, za vse!
Zabeležila: Marija Gaberšnik, mentorica
Fotografije: Irena Š. in Ivanka B.
