Vse velike zgodbe se začnejo z majhno idejo. Tudi zgodba prireditve »Dobrodošli pri nas – Bučjada – Likof«, se je pred osemnajstimi leti začela precej skromno in čisto drugače, kot so jo bili ljudje navajeni. Rodila se je iz preproste želje, da bi ob zaključku kmečkih opravil, ko se narava počasi odpravlja na počitek, pripravili nekaj drugačnega in prijetnega za vse generacije, po vzoru starega slovenskega običaja – likof. Posebno vlogo smo namenili bučam, ki v jesenskem času zažarijo v vsej svoji lepoti in zaznamujejo pokrajino.
Prva Bučjada je bila tako v znamenju buč. Ob njih pa seveda ni manjkalo otroškega smeha, čarovniške nagajivosti, modne revije čarovniških oblačil za najmlajše, iger in zabave, ki so zbranim obiskovalcem pričarali nekaj prav posebnega. Domači gostinci so se predstavili z jedmi iz buč, gospodinje pa so postregle z raznovrstnim bučnim pecivom. Takrat se je širšemu občinstvu prvič predstavil znameniti »bučni ždrwc« in postal zvezda stalnica naše prireditve.
Bučjada si je v osemnajstih letih nadela številne preobleke in skozi šaljive zgodbe ves čas skrbela za smeh in dobro voljo obiskovalcev. Doživeli smo kmečko poroko po starih ženitnih običajih, obisk cesarice Marije Terezije z grajskim dvorom in z zanimanjem spremljali ukrepe EU. Obiskala nas je celo takratna kanclerka Angela Merkl z drugimi evropskimi veljaki.
Bučjade ni prekinil niti kovid. Nasprotno - v skrbi za zdravje, smo povabili na rekreativno kulinarična doživetja in se odpravili v sosednje kraje.
Del slednjega smo obiskovalcem predstavili v obliki PowerPoint prezentacije ob praznovanju polnoletnosti Bučjade. Njej na čast sta zaigrala Luka Boštjančič in Eva Zoja Gombač, na nekoliko šaljiv način, v sproščenem tonu, pa je obiskovalce nagovoril župan Ilirske Bistrice dr. Gregor Kovačič in zaželel Bučjadi še na mnoga leta.
Za obilico smeha in dobre volje so tokrat poskrbeli člani igralske skupine z veseloigro »V tretje gre rado«, izpod peresa Helene Strle Milošič. Beseda teče o priseljeni Ukrajinki Zlataji, v katero se zaljubi priletni samski fant Ciril. Cirilova mama Olga nad nevesto ni nič kaj navdušena, a ko zagrozi inšpektor Jambrek z deportacijo, se ustraši in akcija steče. Konec dober, vse dobro! Inšpektor se zaljubi v Zlatajino sestro Natalijo, vaške klepetulje in gostilničarka poskrbijo za poroko in na koncu smo priča »ta pravi poroki«.
Seveda na poroki ni manjkal »bučni ždrwc«, ki bo kot nekakšen kulinarični ambasador našega kraja, kmalu pristal v nastajajoči knjigi receptov, in seveda druga bučna peciva ter voda iz Trnjega potoka.
Tekst: Nataša Frank, KETŠD A. Mihelčič Harije
