Podatki o zdravstvenem stanju prebivalstva v občni Ilirska Bistrica kažejo, da je zaradi staranja prebivalstva več kroničnih bolezni, izstopa pa podatek o višji umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja. Odzivnost na presejalne programe Svit, Dora in Zora je nižja od državnega povprečja. Pri otrocih in mladih izstopa predvsem podatek o višjem deležu prekomerno prehranjenih.
To so le nekatere ključne ugotovitve obsežne raziskave za obdobje 2011–2024, ki jo je za Občino Ilirska Bistrica opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), območna enota Koper, in ki izhajajo tudi iz vsakoletne raziskave NIJZ Zdravje v občini. Minuli četrtek smo se o predstavljenih podatkih, predvsem pa o tem, s katerimi ukrepi izboljšati stanje, pogovarjali z gostjami na okrogli mizi v Domu na Vidmu.
Največji izziv so srčno-žilne bolezni
Nevenka Ražman, vodja Enote za nenalezljive bolezni NIJZ OE Koper in namestnica predstojnika NIJZ OE Koper, je ob predstavitvi raziskave izpostavila, da je staranje prebivalstva pri nas res izrazito. Leta 2011 je bilo 19,1 odstotka starejšega od 65 let, letos pa že 28,1 odstotka. Na ravni regije je ta delež leta 2026 24,6-odstoten, na ravni države pa 22,5-odstoten.
Iz tega izhajata višji delež zlomov kolkov in višja stopnja splošne umrljivosti. V primerjavi s predhodno raziskavo, ki je zajemala podatke 2000–2010, so se na bistriškem spremenili najpogostejši vzroki za smrt. Najpogostejši vzrok ostajajo bolezni obtočil oz. srca in ožilja. Zaradi teh bolezni smo med letoma 2011 in 2024 v Ilirski Bistrici vsako leto v povprečju zabeležili 22,56 primera smrti na 1000 prebivalcev, starejših od 65 let. Na ravni regije je zaradi srčno-žilnih bolezni v povprečju na leto umrlo 16,81 oseb na 1000 prebivalcev, starejših od 65 let, na ravni Slovenije pa je bilo zabeleženih 17,81 primerov smrti.
V zadnjih letih je stopnja umrljivosti zaradi rakavih obolenj nižja od regijskega in slovenskega povprečja. Najizrazitejši pozitivni premik je povezan s pljučnim rakom pri moških. Pojavnost je v povprečju nižja, ugodnejša pa je tudi umrljivost zaradi pljučnega raka, je pojasnila Nevenka Ražman.
K premisleku in sprejemanju ustreznih ukrepov na ravni gospodarskih družb vabijo tudi podatki o bolniškem staležu. Ta narašča v celotni Sloveniji in občina Ilirska Bistrica ni posebnost, pomembna pa je razlika v vzrokih. V naši občini se je izraziteje povečal delež bolniškega staleža zaradi poškodb pri delu, medtem ko se je ta delež v Sloveniji zmanjšal.
Kako izboljšati obravnavo prekomerno prehranjenih otrok
Na okrogli mizi pa smo se posvetili predvsem podatkom, predstavljenim v uvodu, in vprašanjem, kako izboljšati stanje s preventivnimi dejavnostmi. Nad državnim povprečjem je delež prekomerno prehranjenih. Ta podatek izstopa tudi pri otrocih in mladih.
Pediatrinja Katja Prunk Volk si želi boljšega spremljanja otrok s prekomerno težo, česar trenutno zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra v ZD Ilirska Bistrica ne morejo početi v takšni meri, kot je potrebno. »Prekomerna prehranjenost otrok izvira iz navad v družini, zato je pomembna obravnava celotne družine, ki skrbi tako za otrokov prehrano kot gibanje,« poudarja pediatrinja. Potrebno je tudi bolj usklajeno delovanje zdravstvenih delavcev in šol, ko gre za individualno obravnavo otrok s prekomerno težo.
Rešitev, ki bi jo lokalni skupnosti svetovala Nevenka Ražman, so tudi dodatni razpisi oziroma spodbude za rekreativne programe. Športna društva in klubi so namreč usmerjeni v tekmovalni šport, ki pa ni primeren za vsakega otroka, zato bi bilo smiselno krepiti tudi rekreacijo.
Svit, Dora in Zora so darilo države
Stanje iz raziskave se seveda kaže tudi v ambulantah družinske medicine, je glede odrasle populacije potrdila družinska zdravnica Andreja Vinšek Grilj. Izstopajo bolezni srca in ožilja. Na tem področju je bilo v zadnjih desetletjih s preventivnimi programi narejenega že veliko, je poudarila. Ambulante družinske medicine, referenčne ambulante Zdravstveno-vzgojnega centra Ilirska Bistrica so se lani posvetili tudi intenzivnem delu s pacienti, ko gre za vabljenje na presejalne programe Dora, Zora in Svit. Paciente, ki se niso odzvali vabilu, osebno pokličejo, se z njimi pogovorijo in jim po potrebi pogagajo izpolniti prijavnico.
Udeležba zlasti v programu Svit za preprečevanje raka na danki in debelem črevesu je namreč v občini Ilirska Bistrica le 62-odstotna, torej precej nižja od priporočenih vsaj 70 odstotkov. »Presejalni programi so darilo države in darila se nikoli ne zavrne,« poudarja družinska zdravnica. Srečuje se s strahom nekaterih pacientov, da bi se na teh preiskava pokazala kakšna sprememba v telesu, a prav zgodnje odkrivanje sprememb je ključno. »Če se bolezen odkrije zelo zgodaj, so izidi boljši, posegi manjši, potek zdravljenja enostavnejši in manj naporen tako za posameznika kot njegovo družino, rezultat pa popolna ozdravitev. To si želimo – človeka, ki po zdravljenju ostane funkcionalen, se lahko vrne na delovno mesto in polno živi naprej.«
Pomembna vloga ZVC in društev
Pomembno vlogo na področju preventive imajo Zdravstveno-vzgojni center (ZVC) in društva bolnikov. Strokovno osebje v ZVC je veliko med ljudmi na različnih dogodkih, kjer izvajajo preventivne dejavnosti, vrsta teh pa je na voljo tudi v njihovih prostorih. Delo njihove ekipe je tesno povezano z zdravniki in referenčnimi ambulantami, je poudarila vodja ZVC Dijana Godec. Pacienti k njim pridejo po napotitvi zdravnika ali referenčne sestre. Vključijo se v skupinske ali individualne programe na področjih, kjer imajo težavo. »Pacient je partner v programu. Z njim ustvarjamo odnos in empatijo; v pacientu iščemo njegove vire moči za spremembe,« je o tem, kako motivirajo ljudi za spreminjanje življenjskega sloga, povedala Godčeva.
Mirjam Vrh, predsednica Koronarnega društva Ilirska Bistrica, je predstavila, kaj vse je na voljo bolnikom v njihovem društvu, ki se posveča prav preventivi pred srčno-žilnimi boleznimi. Društvo v vseh delih občine, praviloma v telovadnicah, izvaja strokovno vodeno telovadbo. Pomembna dejavnost so predavanja in izobraževanja, pa tudi pohodi, izleti in podobna sproščena druženja, kjer se lahko srečujejo ljudje s podobnimi izzivi. Ima pa tudi društvo velik izziv. »V vseh programih je veliko udeležencev, ampak po večini so to ženske. Manjka nam moških,« je povedala Mirjam Vrh in tudi nagovorila zdravstveno osebje, naj spodbudi moške za vključevanje v društva bolnikov.
Večino kazalnikov, predstavljenih v raziskavi, se da izboljšati z zdravim načinom življenja, zato morajo tako posamezniki kot skupnost motivirati ljudi za udeleževanje presejanih programih in krepitev zdravega življenjskega sloga, je poudarila tudi Nevenka Ražman. Odločitev zdravstvenega osebja v ZD Ilirska Bistrica, da pokličejo tiste, ki se niso odzvali povabilo na presejalne programe, bo po njenem gotovo primer dobre prakse.
Kaj pa Lesonit?
Podatki, zbrani v raziskavi, so vezani na celotno občino in na državne zbirke podatkov. Iz njih ne izhaja, da bi bil v občni Ilirska Bistrica povečan delež pljučnih bolezni ali večji delež otrok in mladostnikov, obolelih za astmo ali podobnimi boleznimi, je Nevenka Ražman odgovorila na vprašanja iz publike, kako na zdravje prebivalstva vpliva tovarna Lesonit. Za ugotavljanje škodljivega vpliva tovarne bi bilo treba izvesti ciljano raziskavo med prebivalci, ki čutijo neposredni vpliv tovarne. »Če gre za škodljivi vpliv, je treba opraviti okoljske meritve in meritve hrupa, vzporedno s tem pa pregled zdravstvenega stanja prebivalcev, ki v tistem okolju živijo,« je povzela. Žal pa države takšnih ciljanih raziskav ne plača, zato mora okolje zanje poiskati druge vire.
Želimo si zdravih občanov
Župan dr. Gregor Kovačič se je zahvalil NIJZ, OE Koper za brezplačno izvedbo obsežne raziskave o zdravstvenem stanju prebivalstva. Podatki so ključni za načrtovanje ukrepov. Občino sicer veseli, da so se nekateri kazalniki v primerjavi s predhodno raziskavo izboljšali, skrbi pa zlasti udeležba v presejalnih programi. »Občina si želi zdravih prebivalcev, zato podpira preventivne programe in ukrepe,« je poudaril župan. Konkretni ukrep, ki ga prihodnje leto uvaja občina, bo tudi subvencioniranje zamenjave kurilnih naprav, ki zelo obremenjujejo okolje, je spomnil župan.
Direktorica ZD Ilirska Bistrica Metka Brnetič Primc je izpostavila: »Podatke raziskave moramo gledati kot skupni delovni načrt za naprej.« Krepiti je treba ozaveščenje ljudi, sodelovanje z društvi, podpreti pa tudi lokalno skupnosti, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja z našim zdravjem. »Zdravstveni dom bo zato krepil dostopnost zdravstvenih storitev in še naprej skrbel, da nihče v naši skupnosti ne bo ostal brez ustrezne oskrbe,« je zagotovila.
Video posnetek prireditve si lahko ogledate TUKAJ.
