Z društvom Univerza za tretje življenjsko obdobje smo se v petek, 18. septembra, odpravili na ekskurzijo na Ptuj. Vremenska napoved se je uresničila. Na vzhodu nas je pričakal čudovit jesenski dan: sončen in topel. Vodiča sta nam na sprehodu po mestu predstavila njegovo dolgo in pisano preteklost. Ustavili smo se pred številnimi pomembnimi stavbami in spomeniki. Ob prečkanju Drave se nam je odprla čudovita podoba mesta z gradom, ki bedi nad njim.
Vstopili smo v minoritski samostan sv. Petra in Pavla, ki se ponaša z razkošno baročno fasado. Tam smo prisluhnili opatu Andreju Fegušu, ki nam je v svetlem baročnem reflektoriju pripovedoval o življenju v samostanu (tišina, molitev, delo, študij). Sprehodili smo se po pomembnih prostorih. Največje bogastvo hranijo v svoji knjižnici, kjer imajo nekaj tisoč knjig. Dragoceni so zlasti prvotiske (inkunabule). Najdragocenejša pa je knjižica Trubarjev Novi testament iz 16. stoletja.
Samostan ima tudi izjemen križni hodnik, ki obkroža notranje dvorišče z vodnjakom na sredini. Danes je dvorišče odprto tudi za javnost, kjer prirejajo glasbene festivale in gledališke predstave. Ponaša se z izjemno akustiko.
Stopili smo tudi v cerkev s prezbiterijem v gotskem stilu. Tu izstopa kip Matere Božje na stebru.
Nadaljevali smo pot po tlakovanih uličicah, občudovali fasade hiš iz preteklih obdobij in prispeli na Slovenski ali Mestni trg, srce mesta. Obkrožajo ga Mestna hiša in druge meščanske palače. Tik pred mestno hišo stoji kip sv. Florijana, zavetnika pred mnogimi požari, ki so uničevali mesto. Trg krasi še Orfejev spomenik, ki je bil nekoč, v rimskem obdobju, nagrobnik, v srednjem veku pa sramotilni steber. Je najstarejši javni spomenik v Sloveniji, ki stoji na najdenem mestu. Za kuliso poskrbi tudi mestni stolp z vzdevkom »varuh časa«, v katerem deluje več kot 300 let star mehanizem. Ima 21 metrov dolgo leseno nihalo, ki je najstarejše še delujoče tovrstno na svetu. Na trgu stoji tudi najstarejša ptujska cerkev, posvečena sv. Juriju. Tu se v najbolj veselem času pustovanja zbirajo kurenti in njihovi gostje. Kurenti imajo tudi svojo hišo, ki obiskovalcem v vseh letnih časih prikažejo svojega koranta, ki je z obredjem vred na UNESCO-vem reprezentativnem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Zvedeli smo, da je Ptuj z okolico že od rimskih časov vinorodno področje. Pohvalijo se tudi z najstarejšo vinsko kletjo pri nas, ki hrani in varuje najstarejše arhivsko vino - »zlato trto« iz leta 1917.
Pa še zaključek po Grajski ulici do ptujskega simbola – gradu! Od 12. stoletja dalje si sledijo številne plemiške družine. Sprehodimo se po slovesni dvorani, zelenem salonu, baročni spalnici, grofovem delovnem prostoru, jedilnici in ženskem salonu. Povsod nas spremlja originalno pohištvo (ne sicer vedno originalno s Ptuja). V gradu je razstavljena še zbirka orožja in zbirka zgodovinskih glasbil. V slednji sta najdragocenejši koščena piščal in rimska tibija ali antična dvojna flavta (2. ali 3. stoletja).
Prepustimo se čudovitemu razgledu na mesto in Ptujsko jezero, nato pa se spustimo v mesto in pozneje preko Trojan proti domu.
Bolj podroben zapis in VELIKO fotografij si lahko ogledate na spletni strani društva.
Tekst: Marica Gaberšnik
Fotografije: I. Bratovič, M. Gaberšnik, L. Sluga, I. Štembergar, N. Tomšič
