Članice Društva Vrčica smo bile v soboto gostje skrbnika opatijskih parkov, krajinskega arhitekta Petra Bande. Opatija, smo izvedele, gradi svojo turistično podobno na parkih. Tudi po zaslugi začetkov turističnega razvoja Opatije v drugi polovici 19. stoletja je Opatija mesto z največ zelenimi, parkovnimi površinami glede na poseljenost na Hrvaškem. Za vzdrževanje in razvoj parkov pa namenjajo 4,5 milijonov evrov.
Potem ko smo si same ogledale Amerikanske vrtove, smo se z njih spustile v park sv. Jakoba. Najprej smo izvedele, da je resnična zgodba tega parka veliko bolj življenjska, kot jo pogosto prodaja storry telling turističnega marketinga. Namreč ne gre za aristokratsko varianto, po kateri je bogataš, Madžar Kuczor, ki je svoj imperij zgradil na prodaji segedin paprike v Ameriki, park uredil za svojo ženo, da je lahko v njem uživala. Pač pa je vrt v bistvu ustvarila ženska, Hilda von Hortenau, nezakonska hči Otona Habsburška, moža pa v vrtu skoraj ni bilo. Bila je poslovna ženska, aranžerka, cvetličarka, ki je sama gojila najprej cvetje (v Opatiji je bilo tedaj pet cvetličarn), pozneje, ko so se bližali vojni časi, pa tudi vrtno zelenjavo.
Tratam je odklenkalo tudi v opatijskih formalnih vrtovih
V parku sv. Jakoba pa smo se nato posvetili zelo zanimivim zgodbam iz ozadja lepih opatijskih vrtov. Park sv. Jakoba je zdaj velika travnata površina z zgodovinskimi elementi formalnega vrta, Petar pa nam je povedal, da pripravljajo projekt temeljite preureditve parka v prvotno obliko. Nega trate namreč zahteva ogromne količine vode in čedalje več dela, kar ni več trajnostno. Podnebje se je tudi v Opatiji spremenilo tako, da so vsi obstoječi iglavci ogroženi, zelo dobro pa uspevajo npr. mango in avokado.
Opozoril nas je na ogromno pinijo, ki jo je pred leti razčesnila strela. Avstrijski strokovnjaki so razklano deblo stisnili, nad njim postavili streho in tako drevo rešili. Pognalo je tri vrhove, dva bodo letošnjo jesen odstranili. "Da so stare pinije čim lažje in tako odpornejše na burjo, iz krošenj vsako jesen odstranimo vse suhe dele in vse suhe iglice. Sicer je drevo polno vode in težko," nam je opisal prvi vrtnar Opatije.
V notranjosti parka pri vili Angiolini nam je pokazal poskusno polje. Zaradi ogroženosti rastočih iglavcev (tudi cipres, ceder) testirajo uspešnost novih vrst, na primer kitajskih metasekvoj in aravkarij, norfolških jelk, pod njimi pa zelene rastline, ki naj bi nadomestile trate. Zaustavili smo se tudi pri bambusih, ki pa ga močno ogrožajo vreznine (npr. napisi imen), ki jih na steblih "pišejo" ljudje. "Dovolj je ena vreznina. Vanjo se naseli bakterija in rastlina začne propadati," nam je povedal Petar.
Kupci zemljišča parka, Južne železnice, ki so sprožile razvoj turizma v Opatiji, so že tedaj ohranili območje, posajeno z lovorjem, zato je del parka še vedno tudi lovorjev gaj (temeljito pomlajeni stari gaj, ki ga je napadel škodljivec) kot hommage tistim, ki so prišli v Opatijo in ohranili prvobitno naravo.
Opuščena vrtnarija kmalu novi, zeleni opatijski trg
Obiskali smo tudi nekdanjo vrtnarijo, ki jo bodo obnovili in jo posvetili, ne pomembnežem, ki so Opatijo obiskovali, pač pa bodo v Opatiji prvič nek prostor posvetili malemu človeku, vrtnarju in vsem ostalim, ki so vzdržavali Opatijo. V šolskem letu 2028/2029 bodo v Opatiji odprli šolo za vrntarje (vrtno umetnost, pravi Petar Banda) in arboriste. V tej vrtnariji bodo proizvajali lastne sadike, tudi sadike zavarovanih vrst za promocijo rastlinskega fundusa. Ohranili bodo originalne steklenjaki iz 1865, starejšega, italijanskega pa bodo podrli in zgradili novega v istih gabaritih. V njem bo kavarna, v kateri bomo sedeli, kot bi bili v džungli. V manjšem rastlinjaku bo prikazan drugi svet, puščava s kaktusi, se pravi dva povsem različna svetova, kaktuse pa so izbrali, ker so najbolj ogrožena vrsta rastlin na planetu. Nekdanjo "štalo" vile Angioline, garažo za kočije, vozove, pa bodo preuredili v monovolumen, v katerem bo prostor za 80 ljudi, za organizacijo dogodkov, povezanih s krajinsko arhitekturo, hortikulturo ipd., v njej pa bo tudi stalna postavitev, posvečena opatijskim vrtnarjem ter info pult, s katerega bi ljudi usmerjali še v številne opatijske parke. Z deli na tem bodočem centralnem opatijskem trgu, primernem tudi za dogodke na prostem, bodo začeli jeseni, trajala pa bodo leto in pol.
Vodeni ogled smo končali pri bodočem alpiniumu, nekakšnem velikem skalnjaku, ki bo v sodelovanju z botanikom Boštjanom Surino postal nekakšen alpski vrt, zasajen z avtohtonimi dinarskimi rastlinami, morda tudi s travnolistno vrčico.
